Jedro

V sodni praksi je ustaljeno stališče, da v primeru, ko je predlogu za glavni vpis priložena listina, v kateri je nepremičnina, glede katere se predlaga vpis, označena s "staro" identifikacijsko oznako, katere spremembo je zemljiškoknjižno sodišče medtem po uradni dolžnosti poočitalo, zemljiškoknjižno sodišče predloga za vpis ne sme samodejno zavrniti, ampak mora preizkusiti, ali gre za isto nepremičnino.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se razveljavi izpodbijani sklep in tudi sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice ter zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje o vpisu.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je bil zavrnjen ugovor predlagateljice proti sklepu zemljiškoknjižne sodniške pomočnice, ki ni dovolila vknjižbe lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe z dne 25.5.2004 in vknjižbenega dovoljenja z dne 10.3.2004, ker naj ne bi bila nepremičnina v teh listinah označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v glavno knjigo, kot to zahteva 1. odstavek 31. člena ZZK-1. Zato po mnenju prvostopenjskega sodišča niso izpolnjeni pogoji za vpis.

2. Predlagateljica v pritožbi navaja, da sta predlog za vknjižbo lastninske pravice s predlagateljem J.N. vložila na podlagi prodajne pogodbe z dne 25.2.2004 in vknjižbenega dovoljenja z dne 10.3.2004, iz katerih je razvidno, da sta od prejšnjega lastnika B.M., kupila vsak eno polovico stanovanja, to je posameznega dela št. 101 v stavbi št. 3072 k.o. T. Drži ugotovitev zemljiškoknjižne sodniške pomočnice, da v teh listinah nepremičnina ni označena z identifikacijskim znakom, s katerim je danes vpisana v glavno knjigo. V času overitve podpisov na zemljiškoknjižnem dovolilu je bila nepremičnina označena samo z vpisom v ustrezen podvložek (2667/7 k.o. T.). Takrat so se namreč pravice na posameznih delih stavbe v etažni lastnini vodile še v posebnih etažnih, ročno vodenih zvezkih. Identifikacijske številke posameznim delom niso bile določene s strani GURSa. Za vpis lastninske pravice na stanovanju je zadoščala že kupoprodajna pogodba sklenjena po Stanovanjskem zakonu iz leta 1991, ki ni vsebovala niti podatka o vložku, kaj šele identifikatorja. Zato se pritožnica sprašuje, zakaj v tem primeru, ko je predlogu za vknjižbo priloženo zemljiškoknjižno dovolilo in pogodba, to ne ustreza predlaganemu vpisu. Meni, da bi moralo sodišče podatke iz listin presojati glede na podatke, ki so bili v času sestave teh listin vpisani v zemljiški knjigi. Podvložki so obstajali vse do 1.5.2011 in bi iz zemljiškoknjižnega dovolila lahko sodišče razbralo, za katero nepremičnino se predlaga vknjižba. Od Okrajnega sodišča v Trbovljah bi moralo pridobiti zgodovinski izpisek iz zemljiške knjige za posamezni del št. 101 v stavbi št. 3072 k.o. T. oziroma za podvložek 2667/7, iz katerega je razvidno stanje na dan 10.2.2004. Predlaga, da se njeni pritožbi ugodi in dovoli zahtevana vknjižba lastninske pravice pri posameznem delu stavbe št. 101 v stavbi 3072 k.o. T. na J.V.N. in J. N., vsakega do ene polovice.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodna praksa ima že ustaljeno stališče, da v primeru, ko je predlogu za glavni vpis priložena listina, v kateri je nepremičnina, glede katere se predlaga vpis, označena s „staro“ identifikacijsko oznako, katere spremembo je zemljiškoknjižno sodišče medtem po uradni dolžnosti poočitilo, zemljiškoknjižno sodišče predloga za vpis ne sme samodejno zavrniti, ampak mora preizkusiti, ali gre za isto nepremičnino (tako tudi nova odločba VS RS II Ips 211/2010).

5. V zemljiškoknjižnem postopku je uveljavljeno načelo formalnosti postopka, ki se odraža tudi v določbi prvega odstavka 31. člena ZZK-1, ki določa, da mora biti v listini, ki je podlaga za glavni vpis, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Vendar je to določbo treba razlagati v skladu s temeljnimi ustavnimi načeli, predvsem načelom pravne varnosti. S stališča pravne varnosti ni sprejemljivo, če sodišče, ko ni nobenega dvoma, da gre za isto nepremičnino, predlagatelju, ki je ob sklenitvi pravnega posla spoštoval tedaj veljavne predpise, zgolj zaradi naknadne spremembe katastrskih podatkov o nepremičnini ne dovoli vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo. Pritožba zato utemeljeno navaja, da mora v tem primeru zemljiškoknjižno sodišče preizkusiti s pridobitvijo zgodovinskega izpiska iz zemljiške knjige Okrajnega sodišča v Trbovljah, ali je bila nepremičnina, označena v listini, ki je priložena predlogu za vpis, po izdaji te listine zgolj preštevilčena oziroma zaradi vpisa v kataster stavb označena z novim identifikatorjem. Iz teh razlogov je utemeljeni pritožbi ugodilo in v skladu z določbo 5. točke drugega odstavka 161. člena ZZK-1 izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice razveljavilo ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje o vpisu.