Jedro

Tožnica neutemeljeno ugovarja, da bi morala tožena stranka pri ocenjevanju pogojev za izjemno napredovanje v naziv svetnik upoštevati tudi dodatna strokovna dela, ki jih je opravila pred 1. 2. 2002, ko je predlagala napredovanje v naziv svetovalka. Iz odločbe tožene stranke z dne 11. 6. 2002 izhaja, da je bil tožnici z dnem 1. 3. 2002 podeljen naziv svetovalka. Naziv ji je bil podeljen do dne 31. 8. 2004, do katerega se je s pogodbo o izobraževanju zavezala končati študijski program glasbena pedagogika na Pedagoški fakulteti, saj ob vložitvi predloga za napredovanje v naziv svetovalec izobrazbenega pogoja za učitelja na glasbeni šoli ni izpolnjevala. Iz navedenega izhaja, da je tožnica z odločbo z dne 11. 6. 2002 pridobila naziv svetovalka, sicer za določeno obdobje, vključno z vsemi pravicami, ki so ji iz tega naziva pripadale. Zato je tožena stranka ravnala skladno z določbama 3. in 4. odstavka 14. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive, ko pri odločanju v zadevi ni upoštevala dodatnega strokovnega dela, ki ga je tožnica opravila pred 1. 2. 2002.

Izrek

Tožba se zavrne.

Pravilnika o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive

Obrazložitev

Minister za šolstvo in šport (v nadaljevanju tožena stranka) je z odločbo, št. 10051-2386/2008-G-785 z dne 23.03.2009 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) zavrnil predlog tožnice, ki ima strokovni naslov profesorica glasbe in ki je zaposlena v Glasbeni šoli A., za izjemno napredovanje v naziv svetnica. V obrazložitvi izpodbijane odločbe povzema postopek odločanja in citira 12. člen Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (Uradni list RS, št. 54/02, v nadaljevanju Pravilnik), po katerem lahko v naziv svetnik izjemoma napreduje strokovni delavec, ki ima najmanj 8 let delovne dobe, je nadpovprečno uspešen pri svojem delu in je opravil različna dodatna strokovna dela in zbral najmanj 38 točk za dodatna strokovna dela, ki so v skladu s Pravilnikom ovrednotena s tremi ali več točkami. V postopku je bilo ugotovljeno, da tožnica izpolnjuje le navedeni pogoj delovne dobe, ostalih dveh pogojev, ki so določeni kumulativno, pa ne izpolnjuje, zato je njen predlog za napredovanje tožena stranka zavrnila. V skladu z določbo 1. odstavka 7. člena Pravilnika mora namreč strokovni delavec, ki napredovanje predlaga sam, predlogu predložiti tudi oceno delovne uspešnosti, ki jo oblikuje ravnatelj, in mnenje o predlogu za napredovanje, ki ga s tajnim glasovanjem sprejme učiteljski zbor z absolutno večino (1. odstavek 18. člena Pravilnika). Ker sta bila negativna tako tožničina ocena delovne uspešnosti kot tudi mnenje o njenem predlogu za napredovanje, je tožena stranka zaključila, da ne izpolnjuje pogoja nadpovprečne uspešnosti pri delu, ki je določen kot pogoj za izjemno napredovanje v naziv svetnika. Ravnatelj je namreč v oceni delovne uspešnosti navedel, da tožnica pri delu z učenci ni posebej uspešna, da pri sodelovanju s starši prihaja do težav, ki se pojavljajo tudi pri sodelovanju z drugimi strokovnimi delavci, in da svojega strokovnega znanja pri poučevanju ne uporablja v zadostni meri. Tožnica nadalje tudi ni zbrala zadostnega števila točk iz dodatnega strokovnega dela. Na podlagi vseh listin, ki jih je predložila v postopku, je bilo ugotovljeno, da je iz dodatnega strokovnega dela izkazala 7,5 točk (pogoj za napredovanje je doseženih najmanj 38 točk) in sicer 1,5 točke po 5. točki c) razdelka 20. člena Pravilnika (za zgoščenko leta 2004 – 2 avtorja), 3 točke po 2. točki c) razdelka 20. člena Pravilnika (za koncert dne 1.7.2002) in nadaljnje 3 točke po 2. točki c) razdelka 20. člena Pravilnika (za koncert v B. leta 2005). Ostalih predloženih dokazov, v skladu z določbami 20. člena Pravilnika, ni mogoče ovrednotiti s 3 ali več točkami. Tožena stranka tožnici tudi ni priznala točk za mentorstvo učencu C.C., ki je dne 19.09.1998 dosegel 2. mesto na mednarodnem tekmovanju, saj je bilo to delo opravljeno pred 1.2.2002, ko je tožnica vložila predlog za napredovanje v naziv svetovalka, ki ga je tudi pridobila za obdobje od dne 1.3.2002 do dne 31.08.2004. Naziv svetovalka je pridobila pogojno in ker pogoja ni izpolnila, ji je bil odvzet. Nadalje ji tožena stranka tudi ni priznala točk za mentorstvo D.D. in E.E., ki sta v letu 2003 dobili 3. nagrado, saj iz predloženih listin izhaja, da sta jo dobili na italijanskem državnem tekmovanju, ne izhaja pa, da je šlo za tekmovanje med predstavniki najmanj petih držav, kar je pogoj za vrednotenje dela po 1. točki č) razdelka 20. člena Pravilnika.

Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in jo izpodbija iz razloga napačne uporabe materialnega prava. V tožbi navaja, da ji tožena stranka neutemeljeno ni priznala dodatnih strokovnih del, ki jih je opravila pred 1.2.2002. Naziv svetovalka, ki ga je pridobila za obdobje od dne 1.3.2002 do dne 31.08.2004, ji je bil podeljen pogojno in ji je bil odvzet. Ob vložitvi predmetnega predloga za napredovanje v naziv svetnica je bila tako brez naziva, zato bi morala tožena stranka predlog obravnavati kot prvi predlog za napredovanje in ji upoštevati vse dodatno strokovno delo, ki ga je opravila. V 3. odstavku 14. člena Pravilnika je sicer določeno, da se dodatno strokovno delo lahko uveljavi samo enkrat, vendar iz vsebine določbe 4. odstavka istega člena izhaja, da se navedeno nanaša le na primere, ko je bil naziv pridobljen. Na podlagi navedenega sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba zakonita, saj ima oporo v ugotovljenem dejanskem stanju, ki izhaja iz upravnega spisa, in v citiranih materialnih predpisih. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in se, ne da bi ponavljalo njene razloge, nanje sklicuje na podlagi 2. odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja: Po presoji sodišča tožnica neutemeljeno ugovarja, da bi morala tožena stranka pri ocenjevanju enega izmed pogojev za izjemno napredovanje v naziv svetnik, ki je predmet tega postopka, upoštevati tudi dodatna strokovna dela, ki jih je opravila pred 1.2.2002, ko je predlagala napredovanje v naziv svetovalka. Iz odločbe tožene stranke, št. 125-03-424/2002-G-317 z dne 11.06.2002, namreč izhaja, da je bil tožnici z dnem 1.3.2002 naziv svetovalka podeljen. Naziv ji je bil, na podlagi določb tedaj veljavnega Pravilnika o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive (Uradni list RS, št. 64/96 s spremembama), podeljen do dne 31.08.2004, do katerega se je s pogodbo o izobraževanju zavezala končati študijski program glasbena pedagogika na Pedagoški fakulteti, saj ob vložitvi predloga za napredovanje v naziv svetovalec izobrazbenega pogoja za učitelja na glasbeni šoli ni izpolnjevala. Iz navedenega, kar med strankama niti ni sporno, po presoji sodišča izhaja, da je tožnica z odločbo z dne 11.06.2002 naziv svetovalka pridobila, sicer za določeno obdobje, vključno z vsemi pravicami, ki so ji iz tega naziva pripadale. Zaradi navedenega je tožena stranka po presoji sodišča ravnala skladno z določbama 3. in 4. odstavka 14. člena Pravilnika, ko pri odločanju v tej zadevi ni upoštevala dodatnega strokovnega dela, ki ga je tožnica opravila pred 1.2.2002. Po določbi 3. odstavka 14. člena Pravilnika se namreč za napredovanje v naziv dodatno strokovno delo lahko točkuje in uveljavlja le enkrat, po določbi 4. odstavka istega člena pa lahko strokovni delavec, ki je pridobil naziv, pri naslednjem napredovanju uveljavlja le dodatna strokovna dela, ki jih je opravil po vložitvi predloga za napredovanje, na podlagi katerega je pridobil naziv.

Ne glede na navedeno pa sodišče še dodaja, da dodatno strokovno delo, ki ga je tožnica opravila pred 1.2.2002, to je mentorstvo učencu C.C., ki je dne 19.09.1998 dosegel 2. mesto na mednarodnem tekmovanju, ki je nesporno edino delo, ki bi bilo za obdobje pred 1.2.2002, skladno z določbami 20. člena Pravilnika, ovrednoteno s tremi ali več točkami, ne more vplivati na odločitev v tej zadevi, saj tožnica, poleg priznanih 7,5 točk, s tem delom ne bi mogla doseči najmanj 38 točk iz naslova dodatnega strokovnega dela, ki je kumulativno določen kot eden izmed pogojev za izjemno napredovanje v naziv svetnik (12. člen Pravilnika). Po presoji sodišča pa je tožena stranka, na podlagi ocene delovne uspešnosti tožnice in mnenja o njenem predlogu za napredovanje v naziv svetnik, ki sta v upravnem spisu, pravilno ocenila, da tožnica tudi ne izpolnjuje kumulativno določenega pogoja nadpovprečne uspešnosti pri svojem delu, česar tožnica niti ne izpodbija.

Glede na vse navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 po tem, ko je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je tožena stranka pravilno in popolno ugotovila dejansko stanje, da je pravilno uporabila materialno pravo in je zato izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni.

Ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, med strankama ni sporno, je sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS-1 odločitev sprejelo na seji.