Jedro

Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1, Ur.l. RS, št. 16/2004), enako kot Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (ZVGLD) izrecno ne ureja sporov lovcev z lovskimi družinami. Prepričljivi so, ne glede na novo zakonodajo, ki glede teh vprašanj nima drugačne ureditve od stare, strokovni argumenti, ki so pripeljali do pravnega mnenja, objavljenega v Pravnih mnenjih VS RS II/2001, stran 23, po katerem pa v sodno pristojnost ne spada odločanje o izrečenem disciplinskem ukrepu, s katerim je bila članu lovske družine izrečena prepoved lova za določeno dobo.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, sodba sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i, v ostalem delu se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v gornji pravdni zadevi izdalo sklep, s katerim je tožbo na odpravo disciplinske odločbe št. 2/2005 z dne 10.01.2005 zavrglo in sodbo, s katero je tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine v višini 1.500.000,00 SIT zavrnilo.

Zoper to odločbo je vložil tožnik pritožbo. Ne sprejema odločitve o zavrženju tožbe, s katero je zahteval odpravo disciplinske odločbe Zveze lovskih družin G., s katero mu je bila izrečena kazen prepovedi lova na vso trofejno divjad za dobo dveh let od dneva izdaje te odločbe. Pravica do sodnega varstva je ustavna pravica. Če je to pravico zakonodajalec pozabil navesti v katerega od zakonov, to ne more biti razlog za kratenje te pravice komurkoli. Nevzdržnost sklepa o zavrženju kaže po mnenju pritožnika tudi dosedanja praksa, na primer sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. I Up 19/2001. Tožnik oporeka tudi izdani zavrnilni sodbi, saj v tožbi sploh ni postavil takšnega zahtevka, kot ga povzema sodišče prve stopnje, pač pa je v predlogu sodbe navedel, naj v primeru zavlačevanja s strani tožene stranke, sodišče tožniku prisodi tudi odškodnino in za morebitno lažje odločanje navedel primer iz sodne prakse, vezan na lovsko področje. Predlaga, da se napadena sklep in sodba odpravita.

Pritožba je delno utemeljena.

Točna je pritožbena navedba, da tožnik ni v tožbi uveljavljal plačilo odškodnine za duševne bolečine, saj je postavil le pogojni predlog "naj v primeru namernega zavlačevanja s strani tožene stranke sodišče prisodi tudi odškodnino za duševne bolečine, kot je storilo sodišče na G., ko je lovska družina šikanirala enega svojih članov in mu je zato morala plačati 1.500.000,00 SIT odškodnine za povzročene duševne bolečine". Ne gre torej za nesklepčen tožbeni zahtevek, ampak za pogojno tožbo, o kateri naj bi sodišče odločalo "šele, če bi prišlo do namernega zavlačevanja s strani tožene stranke". Ker toženi stranki ta tožba (niti sodba) ni bila vročena, saj se je postavilo na stališče, da tožba na odpravo disciplinske odločbe ne spada v sodno pristojnost, ni nastopil niti pogoj, ki ga je tožnik za odločanje o tem "odškodninskem" zahtevku postavil. Ker je sodišče prve stopnje kljub temu o tem zahtevku, ki ga še ni bilo, odločilo, je z izdajo izpodbijane sodbe prekoračilo tožbeni zahtevek in je iz tega razloga pritožbeno sodišče na pritožbo tožnika po 357.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v tem delu s sklepom sodbo razveljavilo.

V ostalem delu pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, ko je tožbo na odpravo disciplinske odločbe št. 2/2005, s katero je Zveza lovskih družin G. tožniku izrekla prepoved lova na vso trofejno divjad za dobo dveh let od dneva izdaje te odločbe, zavrglo. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča, da ta spor ne spada v sodno pristojnost. V tej zadevi je treba uporabiti določbe Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1, Ur.l. RS, št. 16/2004), ki pa enako kot Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (ZVGLD) izrecno ne ureja sporov lovcev z lovskimi družinami. Člen 65 novega zakona določa, kdaj mora lovska družina sprejeti v članstvo kandidata. Zato tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni sporno, da spada spor o sprejemu v članstvo lovske družine, v sodno pristojnost, enako kot je na podlagi prej veljavnega zakona bilo odločeno v sklepu I Up 19/2001, na katerega se sklicuje pritožba. Tudi v primeru, če bi prišlo do spora o izključitvi člana lovske družine so po mnenju pritožbenega sodišča še vedno prepričljivi strokovni argumenti, ki so pripeljali do sprejema načelnega pravnega mnenja, ko je bil v veljavi še prejšnji zakon in po katerem v sporu o izključitvi člana lovske družine odloča sodišče splošne pristojnosti v pravdnem postopku (Pravna mnenja VS RS I/99, stran 16). Prav tako pa so prepričljivi, ne glede na novo zakonodajo, ki glede teh vprašanj nima drugačne ureditve od stare, strokovni argumenti, ki so pripeljali do pravnega mnenja, objavljenega v Pravnih mnenjih VS RS II/2001, stran 23, po katerem pa v sodno pristojnost ne spada odločanje o izrečenem disciplinskem ukrepu, s katerim je bila članu lovske družine izrečena prepoved lova za določeno dobo. Če gre za blažji ukrep, kot je izključitev iz članstva oziroma nesprejem v članstvo, kar je nedvomno disciplinski ukrep prepovedi lova na trofejno divjad za določeno dobo, pa sodno varstvo ni predvideno. Tudi v določbah 15., 23. in 42. člena Ustave Republike Slovenije ni podlage za sklepanje, da gre pri izrekanju disciplinskega ukrepa na podlagi pravilnika lovske družine za tako pomembno pravico, da bi morala v končni fazi uživati še sodno varstvo. Iz teh razlogov pritožbeno sodišče v celoti sprejema kot pravilno odločitev izpodbijanega sklepa in je zato pritožbo v tem delu zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2.odst. 365.čl. ZPP).