Jedro

Kljub določbi 6. odst. 580. člena Zakona o gospodarskih družbah, ki v primeru neuskladitve družb z določbami tega zakona predpisuje odgovornost družbenikov za obveznosti neusklajene družbe kot pri družbi z neomejeno odgovornostjo oz. kot za podjetnika posameznika, pa ta določba ne določa preoblikovanja neusklajenih družb v družbe z neomejeno odgovornostjo. Zato obveznost iz izvršilnega naslova na tej podlagi ni prešla na dolžnici.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi. Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je 02.02.2000 s sklepom zavrnilo predlog za izvršbo. Upnik se je zoper navedeni sklep pravočasno pritožil iz razloga bistvene kršitve določb izvršilnega postopka, ter zmotne uporabe materialnega prava. Navedel je, da je izvršbo vložil na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi z dne 19.09.1994. Sklep je bil izdan zoper dolžnika ... d.o.o., Ljubljana, ki pa ne posluje več, ima že več let blokiran žiro račun, ni dokapitaliziran in nima nobenega premoženja. Zato je na podlagi pravnomočnega sklepa ter 6. odst. 580. člena ZGD, ki določa, da družbeniki, kapitalske družbe, ki se ne uskladi z določbami ZGD, odgovarjajo za obveznosti družbe enako kot družbeniki v družbah z neomejeno odgovornostjo, vložil predlog za izvršbo zoper ustanoviteljici in družbenici družbe ....d.o.o., Ljubljana, A.T. in M.V.. Sodišče se je v odločbi sklicevalo na 2. odst. v zvezi s 1. odst. 24. člena ZIZ in pri tem uporabilo institut prehoda terjatve, namesto prenosa obveznosti. Razlogovanje sodišča prve stopnje je nejasno in samo s seboj v nasprotju. Sodišče najprej govori, da bi moral upnik dokazati prehod obveznosti, v nadaljevanju pa ugotavlja, da po 6. odst. 580. člena ZGD ne gre za prehod obveznosti temveč za subsidiarno odgovornost družbenikov za obveznosti družbe. Upnik meni, da gre za bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. V nadaljevanju je upnik še navedel, da bi sodišče moralo svojo odločitev smiselno opreti na 25. člen in ne na 24. člen ZIZ (pravilna uporaba materilanega prava). Na podlagi 6. odst. 580. člena ZGD v zvezi s 1. odst. 77. člena ZGD je nastopila odgovornost družbenic, saj primarno odgovorna družba ne posluje več, zato upnik meni, da bi moralo sodišče izvršbo dovoliti. Pritožba ni utemeljena. Upnik je predlog za izvršbo vložil na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. ...z dne 19.09.1994. Odločba je postala pravnomočna dne 03.11.1994 in v tej izvršilni zadevi predstavlja izvršilni naslov. Po tem izvršilnem naslovu družba .... d.o.o, Tržaška 132, Ljubljana upniku dolguje znesek, ki ga ta izterjuje v tem izvršilnem postopku. Sodišče je predlog za izvršbo zavrnilo, saj je vezano na izvršilni naslov, upnik pa ni izkazal, da bi bila obveznost prenešena ali bi na drug način prešla na dolžnici. Dolžnik po predloženem izvršilnem naslovu je namreč družba ...d.o.o., Tržaška 132, Ljubljana. Določba 6. odst. 580. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD), ki v primeru neuskladitve družb z določbami tega zakona predpisuje odgovornost družbenikov za obveznosti neusklajene družbe kot pri družbi z neomejeno odgovornostjo oz. kot za podjetnika posameznika, namreč ne določa preoblikovanja neusklajenih družb v družbe z neomejeno odgovornostjo. Ob takšni zakonski določbi je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da obveznost iz izvršilnega naslova na podlagi te določbe ZGD ni prešla na dolžnici. Glede na to, da upnik za izterjavo terjatve zoper dolžnici, predlogu za izvršbo tudi ni predložil javne ali po zakonu overjene listine, ki bi dokazovala prehod obveznosti na novega dolžnika (2. v zvezi s 1. odst. 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Svojo odločitev je sodišče prve stopnje tudi ustrezno obrazložilo, pri čemer je najprej pojasnilo, da upnik ni dokazal prehoda obveznosti, v nadaljevanju pa zavzelo pravilno stališče, da 6. odst. 580. člena ZGD sicer vzpostavlja odgovornost družbenikov kapitalske družbe za obveznosti družbe, vendar pa navedena določba ne pomeni hkrati tudi prehoda obveznosti. Zato uveljavljana bistvena kršitev postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni podana. Ob tem sodišče druge stopnje le še dodaja, da ima ZIZ glede prehoda obveznosti, ki izvira iz izvršilnega naslova, posebne (specialne) določbe (prim. 1. odst. 24. člena ZIZ), zato lahko upnik prehod obveznosti v konkretnem primeru uveljavlja le ob pogojih, ki jih določa navedeni zakon. V zvezi uveljavljanim pritožbenim razlogom zmotne uporabe materialnega prava, pa sodišče druge stopnje upniku pojasnjuje, da v konkretnem primeru ni pogojev za uporabo določbe 25. člena ZIZ, saj izvršilni naslov za izterjavo v tem postopku uveljavljane terjatve ni bil izdan proti družbi z neomejeno odgovornostjo ali komanditni družbi. Kot je bilo že zapisano 6. odst. 580. člena ZGD ne določa preoblikovanja družbe z omejeno odgovornostjo v družbo z neomejeno odgovornostjo ali komanditno družbo. Le v primeru, da je izvršilni naslov izdan proti eni od navedenih osebnih družb, bi bilo namreč (po 25. členu ZIZ) moč predlagati izvršbo neposredno proti družbeniku, ki je osebno odgovoren, če bi ob tem upnik z izpiskom iz sodnega registra dokazal njegov status družbenika. Ob preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je pritožbo upnika zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo. Odločitev o stroških temelji na 1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Glede na to, da upnik s pritožbo ni uspel, bo moral sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka (prim. 1. odst. 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).