Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki je v zadevi edino relevantno, je imel upravni organ podlago, da v skladu s 4. točko 1. odstavka 129. člena ZUP ponovno vlogo za odobritev pravnega posla zavrže.
Tožba se zavrne.
Prvostopni organ je z izpodbijanim sklepom zavrgel zahtevo za odobritev pravnega posla pri prometu s kmetijskim zemljiščem, kmetijo ali gozdom – kupno pogodbo, ki so jo podpisali dne 8. 8. 1971, A.A. ter B.B. in C.C., katere predmet so nepremičnine parc. št. 872/2, 872/6 in 1188, vse k.o. …. V obrazložitvi je navedel, da je bila kupna pogodba z dne 8. 8. 1971 sklenjena pred uveljavitvijo Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) iz leta 1996, ki je uvedel postopek odobritve pravnega posla pri prometu s kmetijskimi zemljišči, kmetijami ali gozdovi, stranka pa je vlogo za odobritev pravnega posla vložila na podlagi 22. člena ZKZ. O zadevi je bilo tudi že pravnomočno odločeno na podlagi sodbe Upravnega sodišča U 1893/2005 z dne 16. 5. 2007, razen tega pa vlagateljica ni podpisnica kupne pogodbe in ne more biti stranka v postopku odobritve pravnega posla. Po prejšnjih predpisih odobritev pravnega posla pri prometu s kmetijskimi zemljišči ni obstajala in upravna enota ni imela pristojnosti za odobritev pogodb o prometu. Vlogo je v skladu s 4. odstavkom 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) zavrgel, upoštevajoč 2. odstavek 129. člena ZUP.
Drugostopni organ je pritožbo tožnice zavrnil. Tožnica v tožbi navaja, da je bila ponudba nabita na oglasni deski na pristojnem krajevnem uradu, zaradi česar je bila mogoča overitev kupne pogodbe. Pogodba je bila napisana 8. 8. 1971, podpis prodajalca pa je bil overjen pri notarju 28. 8. 1972 v ZDA, kjer je prodajalec živel. Prosi za ugodno rešitev vloge za odobritev pravnega posla, oziroma ker odobritev po tedanjem zakonu ni bila potrebna, je pa bil postopek nakupa v skladu s tedanjo zakonodajo, da se ji omogoči vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. Smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.
Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.
Tožba ni utemeljena.
V obravnavani zadevi je sporna odločitev prvostopnega organa, ki je z izpodbijanim sklepom zavrgel tožničino zahtevo za odobritev pravnega posla na podlagi 129. člena ZUP.
Na podlagi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.
V obravnavani zadevi je med strankama nesporno, da je upravni organ že odločal o vlogi za odobritev pravnega posla in z odločbo Upravne enote Cerknica št. 330- 181/2005 z dne 17. 6. 2005 odločil, da se ne odobri pravni posel po isti kupni pogodbi, kot jo je tožnica ponovno predlagala v odobritev. O tožbi, vloženi zoper citirano prvostopno odločbo, je odločalo tudi že Upravno sodišče s sodbo U 1893/2005 z dne 16. 5. 2007 in tožbo zavrnilo. Glede na opisano dejansko stanje, ki je v zadevi edino relevantno, je imel upravni organ podlago, da v skladu s 4. točko 1. odstavka 129. člena ZUP ponovno vlogo za odobritev pravnega posla zavrže. Glede na navedeno v prejšnjem odstavku so nerelevantni za odločitev vsi ugovori, ki jih navaja tožnica v tožbi in jih veže na pravilnost sklenjene kupoprodajne pogodbe z dne 8. 8. 1971, glede na takrat veljavne predpise.
Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen ter da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen.