Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V obravnavani zadevi, ko je bilo z izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ugodeno tožbi in odpravljena odločitev tožene stranke in je le-ta postala kot državni organ zavezanec za izvršitev pravnomočne sodbe po določbi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 in se zaradi učinkov odprave v upravnem postopku zadeva vrnila v stanje pred izdajo odločitve, kar pomeni, da tudi v upravnem postopku še ni dokončno odločeno, revizija ni dovoljena. Nedovoljeno revizijo je zato revizijsko sodišče zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.
Revizija se zavrže.
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določb 2. točke prvega odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS št. 50/97 in 70/2000) ugodilo tožbi tožnikov, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 14. 4. 2005 in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. S to odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov zoper sklep Upravne enote Mozirje z dne 25. 11. 2004, s katerim je bila zavržena zahteva tožnikov za vključitev v postopek izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjske hiše in garaže na zemljišču parc. št... investitorjev A. in B.A. 2. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe navedlo, da je bilo v zadevi dejansko stanje v bistvenem delu nepopolno ugotovljeno, ker niso bile presojene vse okoliščine, ki bi lahko vplivale na položaj tožnikov v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja. Tožnika res nista predložila ekspertnega mnenja glede vplivnega območja, ki ga je zahteval upravni organ (64. člen Zakona o graditvi objektov ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/2002 in 47/2004). Toda med listinami upravnega spisa se nahaja informacija o pogojih gradnje, ki lahko vpliva na vodni režim ali stanje voda, ki jo je izdala Agencija RS za okolje in prostor, Pisarna C., in dopis družbe B., d.d.. Iz navedenih listin izhaja, da gradnja predmetne stanovanjske hiše ni dovoljena, ker je navedeno območje močno poplavno in erozijsko ogroženo. Upravni organ prve stopnje pri presoji okoliščin za vstop tožnikov v postopek navedenih dokazov ni presojal in se glede tega tudi ni izjasnil. Zato sklicevanje na ekspertno mnenje, ki bi ga, kljub negativnim mnenjem v spisu, morala predložiti tožnika, ni utemeljeno, če ni ugotovljeno, da so ti dokazi brezpredmetni in da navedb tožnikov ne potrjujejo.
3. Zoper navedeno sodbo je vložila pritožbo tožena stranka zaradi napačne uporabe materialnega prava in kršitve določb postopka v upravnem sporu. Poudarja, da je bila tožnikoma zahteva za vstop v postopek pravilno zavržena, saj se njuna nepremičnina ne nahaja v vplivnem območju gradnje. Tožnika bi morala s predložitvijo ekspertnega mnenja dokazati, da je vplivno območje v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikazano napačno (64. člen ZGO-1), česar pa nista storila. Listini, na kateri se sklicuje prvostopno sodišče, da bi ju bilo treba v postopku obravnavati, pa ne prestavljata dokazov v smislu 64. člena ZGO-1. Vrhovnemu sodišču predlaga, da samo spremeni izpodbijano sodbo, oziroma, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču vrne v sojenje.
4. Tožnika v odgovoru na pritožbo nasprotujeta navedbam tožene stranke v pritožbi in predlagata Vrhovnemu sodišču, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Soglašata z ugotovitvijo prvostopnega sodišča, da upravni organ prve stopnje ni presodil vseh okoliščin, ki bi lahko vplivale na njun položaj v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja.
5. Prizadeti stranki, investitorja A. in B.A., se v odgovoru na pritožbo v celoti strinjata z navedbami tožene stranke in pričakujeta, da bo Vrhovno sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava spremenilo izpodbijano sodbo.
6. Revizija ni dovoljena.
7. Po določbi drugega odstavka 107. člena ZUS-1 se pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah Zakona o upravnem sporu - ZUS, pa ne izpolnjujejo pogojev za pritožbo po določbah ZUS-1, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Z navedeno določbo pa ZUS-1 ne omejuje revizijskega sodišča, da v vsaki posamezni zadevi presodi obstoj zakonskih razlogov, določenih v tretjem odstavku 83. člena ZUS-1, zaradi katerih revizija ni dovoljena. Zato se v primeru njihovega obstoja zavržejo s sklepom kot nedovoljene tudi tiste revizije, ki se po določbi že navedenega drugega odstavka 107. člena ZUS-1 obravnavajo kot dovoljene.
8. Revizija je po določbi prvega odstavka 83. člena ZUS-1 izredno pravno sredstvo zoper sodbo, izdano na prvi stopnji. Njen namen je zagotoviti pravilno in zakonito sodno odločbo v konkretnem upravnem sporu ter enotnost pravnega reda in s tem povezane enotne uporabe zakonov. Uresničevanje navedenega namena je smotrno, ko je postopek odločanja o upravni zadevi zaključen oziroma v celoti končan. Glede na naravo postopka v upravnem sporu je postopek odločanja v upravni zadevi zaključen, ko sodišče prve stopnje odloči o pravici ali pravnem interesu posameznika oziroma organizacije. Upravni spor je namreč namenjen zagotavljanju sodnega varstva pravic in pravnih interesov posameznikov in organizacij zoper odločitve in dejanja organov javne oblasti (1. člen ZUS-1), revizija pa je končno in zadnje izredno pravno sredstvo, ki takšno sodno varstvo zagotavlja.
9. V obravnavani zadevi je s prvostopno sodbo odpravljen v upravnem sporu izpodbijani upravni akt ter zadeva vrnjena pristojnemu upravnemu organu v ponovni postopek. Zaradi pravnih učinkov, določenih z zakonom (tretji in četrti odstavek 64. člena ZUS-1), bo moral upravni organ izdati nov upravni akt v 30-tih dneh od dneva, ko je prejel sodbo, oziroma v roku, ki ga določi sodišče; pri tem pa bo vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in njegova stališča, ki se nanašajo na postopek.
10. Sodba, s katero sodišče prve stopnje ugodi tožbi, odpravi izpodbijani upravni akt ter zadevo vrne v ponovno odločanje, ni odločitev, s katero bi bil postopek odločanja o upravni zadevi končan, saj z njo ni odločeno o pravici niti pravnem interesu posameznika oziroma organizacije. Takšna sodba se tudi ne izvršuje v smislu določb 102. člena ZUS-1. 11. Zato v obravnavani zadevi, ko je bilo z izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ugodeno tožbi in odpravljena odločitev tožene stranke in je le-ta postala kot državni organ zavezanec za izvršitev pravnomočne sodbe po določbi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 in se zaradi učinkov odprave v upravnem postopku zadeva vrnila v stanje pred izdajo odločitve, kar pomeni, da tudi v upravnem postopku še ni dokončno odločeno, revizija ni dovoljena. Nedovoljeno revizijo je zato revizijsko sodišče zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.