Jedro

Odločba sodišča, izdana na predlog za razveljavitev potrdila o izvršljivosti, ni sklep, s katerim se postopek konča, zato revizije proti njej ni mogoče dopustiti.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na predlog tožene stranke razveljavilo klavzulo pravnomočnosti in izvršljivosti prvega odstavka izreka sodbe Okrožnega sodišča v Murski Soboti P 371/2001 z dne 24. 11. 2006, s katero je bila pokojnemu R. P. prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo v znesku 3.000.000 SIT (sedaj 12.518,78 EUR).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožeče stranke (dediča pokojnega tožnika) delno ugodilo in prvostopenjski sklep delno spremenilo tako, da je predlog tožene stranke za razveljavitev klavzule pravnomočnosti zavrnilo, v ostalem pa zavrnilo pritožbo in glede razveljavitve klavzule izvršljivosti sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Tožnik je zoper sklep pritožbenega sodišča v zvezi z razveljavitvijo klavzule izvršljivosti vložil predlog za dopustitev revizije. V njem predlaga, da se revizija dopusti, ker pravnomočna odločba v tej odškodninski pravdi odstopa od zadnje sodne prakse Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 569/2013 in ker Ustavno sodišče še ni odločilo o ustavni pritožbi Up-684/12, vložni s strani pravnih naslednikov pokojnega tožnika zoper sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 684/2008. Sklicujoč se na 204. člen Zakona o obligacijskih razmerjih oziroma na 184. člen Obligacijskega zakonika predlaga, da Vrhovno sodišče dovoli odločitev o pravnem vprašanju: „V kolikor je zapustnik na dan glavne obravnave še živ, je upravičen do nepremoženjske škode, ne glede na to, ali umre tekom pritožbenega postopka, zato so dediči upravičeni tudi do dedovanja nepremoženjske škode, do katere je bil upravičen zapustnik“.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Postopek, v katerem sodišče odloča o razveljavitvi neutemeljenega potrdila o izvršljivosti (drugi odstavek 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; ZIZ) je po svoji naravi postopek, ki se začne po tem, ko je sodna odločba o glavni stvari postala pravnomočna. Odločba sodišča druge stopnje iz 42. člena ZIZ tako ne predstavlja sklepa, s katerim se je postopek pravnomočno končal, v smislu sklepa prvega odstavka 384. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Zato revizija zoper ta sklep ni dovoljena, s tem pa tudi ni dovoljen predlog za dopustitev revizije (četrti odstavek 367. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 384. člena ZPP). Glede na to je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrglo.