Jedro

Ker revidentka v reviziji zatrjuje le, da je sodišče v nasprotju s pravili ZPP nekatera dejstva štelo za nesporna, pri tem pa ni niti določno opredelila, za katera dejstva gre, niti ni navedla, kako bi uveljavljana kršitev lahko vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, očitka relativne bistvene kršitve določb postopka ni mogoče preizkusiti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, (1) da je darilna pogodba med Z. B. kot darovalcem in služnostnim upravičencem in toženko kot obdarjenko in služnostno zavezanko z dne 23. 3. 2004 brez učinka do tožnice do višine terjatve tožnice do Z. B. v višini 10.771,05 EUR, 255,65 EUR in 153,56 EUR, vse z zahtevanimi zamudnimi obrestmi, (2) da je toženka dolžna dopustiti poplačilo terjatev iz določenih nepremičnin in (3) da je toženka dolžna tožnici povrniti stroške postopka. Po stališču sodišča med strankama ni bilo sporno, da ima tožnica na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi zapadlo terjatev zoper dolžnika v določeni višini, da terjatev temelji na pogodbi o finančnem leasingu in da je dolžnik pristopil k dolgu, pri tem pa se je ob vsaki ugotovitvi posebej sklicevalo na ustrezne listine, ki jih je v dokaz svojih navedb predložila tožnica.

2. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Strinjalo se je s stališčem sodišča prve stopnje, da dejstev, ki jim toženka ni nasprotovala, kot nespornih ni treba dokazovati.

3. Toženka v reviziji uveljavlja razlog zmotne uporabe materialnega prava. V skladu s sodno prakso in z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), veljavnim v času sojenja, je lahko sodišče za nesporna štelo samo tista dejstva, za katera so stranke izrecno izjavile, da jih priznavajo za nesporna, do ostalih pa se je bilo sodišče dolžno vrednostno opredeliti. Stališče izpodbijane sodbe, da so navedbe, ki jih toženka ni prerekala, pravilno opredeljene kot nesporne, je materialnopravno zmotno. Poleg tega ne drži, da toženka teh navedb ni prerekala: tožbenemu zahtevku je namreč v celoti ugovarjala in v celoti prerekala vse tožničine navedbe, kar se je v skladu z ZPP štelo za zadostno. Sodišči sta uporabili določbo spremenjenega ZPP, po kateri se vsa dejstva, ki jih stranke med postopkom izrecno ne prerekajo, štejejo za priznana oziroma za nesporna, taka uporaba pa je v neskladju s prehodno določbo drugega odstavka 130. člena ZPP.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. S trditvijo, da je stališče izpodbijane sodbe o nespornosti nekaterih dejstev napačno, toženka ne utemeljuje zatrjevanega očitka zmotne uporabe materialnega prava, marveč uveljavlja kršitev pravil ZPP o obsegu dokazovanja. Gre za kršitev postopka, ki je upoštevna le, če bi njena neuporaba oziroma zmotna uporaba lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe (prim. 2. točko prvega odstavka 370. člena v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP). Revident je zato dolžan utemeljiti, da bi zatrjevana kršitev lahko vplivala na sodbo. Toženka v reviziji izhaja s stališča, da je sodišče nekatera dejstva štelo za nesporna, pri tem pa niti določno ne opredeli, za katera dejstva gre, niti ne navede, kako bi uveljavljana kršitev lahko vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe. Tako posplošenega in neargumentiranega očitka ni mogoče preizkusiti.

7. Vrhovno sodišče dodaja, da je bilo že pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah ZPP (Uradni list RS, št. 45/2008), s katero je bil vnesen nov drugi odstavek 214. člena ZPP,(1) v sodni praksi uveljavljeno stališče, da nekonkretizirano, pavšalno prerekanje dejstev, zatrjevanih s strani nasprotne stranke, ki je zadostila svojemu trditvenemu bremenu, predstavlja molče priznano dejstvo.(2) Razumevanje določb ZPP, kot izhaja iz izpodbijane sodbe, je torej pravilno. Presoje, ali so bile pravilno uporabljene v obravnavanem primeru, pa revidentka, kot je bilo že zgoraj navedeno, ni omogočila.

8. Ker niso podani niti uveljavljani niti po uradni dolžnosti preizkušeni revizijski razlogi, je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP). Odločitev o povrnitvi toženkinih stroškov revizijskega postopka je vključena v odločitev o reviziji (prvi odstavek 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Po navedeni določbi se dejstva, ki jih stranka ne zanika ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke.

Op. št. (2): Prim. npr. sodbo in sklep II Ips 498/2003 z dne 9. 9. 2004 ter sodbe III Ips 67/2005 z dne 30. 1. 2007, II Ips 30/2006 z dne 13. 3. 2008, II Ips 637/2006 z dne 29. 1. 2009 in II Ips 668/2007 z dne 23. 7. 2009.