Jedro

Ustavno sodišče je s svojo odločbo, št. U-I-150/2004 z dne 1. 12. 2005, odločilo, da se prvi odstavek 200. člena ZGO-1 razveljavi, vendar se ta odločba nanaša le na gradnje iz tretjega odstavka 3. člena tega zakona, to je na enostavne objekte, kar pa predmetni objekt ni. Tudi razveljavitev ZUN s strani Ustavnega sodišča na predmetni postopek ne vpliva, saj je inšpekcijska odločba, ki predstavlja izvršilni naslov, v tej zadevi postala pravnomočna, še preden je začela učinkovati odločba Ustavnega sodišča. Za odlog izvršbe na predlog tožnika tako niso izpolnjeni zakonski pogoji, določeni v tretjem odstavku 293. člena ZUP.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 26. 5. 2005, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba proti sklepu Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Novo mesto z dne 9. 3. 2005. Z navedenim sklepom je bilo med drugim odločeno, da se izvršba, odrejena s sklepom o dovolitvi izvršbe z dne 27. 5. 1993, o odstranitvi zidanega objekta tlorisne dimenzije 25 m x 19,5 m + 14.4 m x 6,8 m na zemljišču s parc. št. .. in .. k.o. .., ne odloži. 2. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je inšpekcijska odločba z dne 21. 9. 1992, ki predstavlja izvršilni naslov, postala pravnomočna, enako je postal pravnomočen tudi sklep o dovolitvi izvršbe z dne 27. 5. 1993. Sporno vprašanje je, ali vložena pobuda pri Ustavnem sodiščem RS za oceno ustavnosti in zakonitosti ZGO-1 šteje kot izpolnjen pogoj po tretjemu odstavku 239. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP (Ur. l. RS, št. 80/99, 70/2000, 52/2002 in 73/2004). V zvezi s tem sodišče prve stopnje navaja, da je Ustavno sodišče v času trajanja upravnega spora že odločilo o pobudi za oceno ustavnosti, in sicer, da se razveljavi prvi odstavek 200. člena ZGO-1, kar pa na inšpekcijsko odločbo, ki se v obravnavanem izvršilnem postopku izvršuje, ne vpliva. Prav tako na izvršilni naslov ne vpliva dejstvo, da je Ustavno sodišče razveljavilo ZUN, saj se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Inšpekcijska odločba, ki predstavlja izvršilni naslov pa je že pred učinkovanjem ustavne odločitve postala pravnomočna, saj je drugostopenjski upravni organ pritožbo zavrnil, Vrhovno sodišče pa je s sodbo št. U 669/93-4 z dne 6. 7. 1994, tako odločitev potrdilo. Zato pogoj vloženega pravnega sredstva zoper izvršilni naslov ni izkazan. Nadalje pa tudi ni izkazan verjeten nastanek nepopravljive škode.

3. Revident izpodbija sodbo sodišča prve stopnje in predlaga, da se reviziji ugodi in sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Ne strinja se z razlogi, ki jih sodišče prve stopnje navaja v obrazložitvi. Ponovno poudarja, da je bila izvršba opravljana in dokončana, še preden je upravni organ odločil o odlogu izvršitve in še preden je Ustavno sodišče odločilo s svojo odločbo. V trenutku, ko je bila vložena vloga tožeče stranke, Ustavno sodišče še ni odločilo in je bil izpolnjen pogoj vloženega pravnega sredstva zoper izvršilni naslov. Sodišče mora odločiti po stanju in po podatkih spisa na dan izdaje upravnih aktov in ne po stanju in podatkih na dan seje, kot je sodišče storilo v obravnavani zadevi. Sodišče ne more s sodbo sanirati nezakonitosti v upravnem postopku. Napačno je bilo ugotovljeno tudi dejansko stanje glede nepopravljive škode, saj jo je revident izkazal. 4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče odloča o vloženih pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev pravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. Predmet presoje v obravnavani zadevi je zakonitost sklepa urbanističnega inšpektorja, s katerim je odločil, da se zavrne prošnja tožnika za odlog izvršbe sklepa z dne 27. 5. 1993. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi niso bili izpolnjeni pogoji za odložitev izvršbe inšpekcijske odločbe o odstranitvi nedovoljeno zgrajenega objekta tožnika. Tožnik namreč pred izdajo izpodbijanega sklepa urbanističnega inšpektorja ni izkazal izpolnitve pogojev iz tretjega odstavka 293. člena ZUP, ki določa, da se upravna izvršba lahko izjemoma odloži tudi na predlog zavezanca ali upravičenca, če je bilo zoper izvršbo oziroma zoper izvršilni naslov vloženo pravno sredstvo, pa bi z izvršbo verjetno nastala nepopravljiva škoda.

9. Vrhovno sodišče se strinja z obrazložitvijo, ki jo je v izpodbijani sodbi podalo sodišče prve stopnje. Tožnik zoper inšpekcijsko odločbo, ki je v tej zadevi izvršilni naslov, in zoper sklep o dovolitvi izvršbe ni v upravnem postopku vložil pritožbe oziroma je bila le-ta zavrnjena in sta oba navedena akta urbanističnega inšpektorja postala pravnomočna. Tožnik tudi ni izkazal legalizacije spornega objekta v času vložitve prošnje za odložitev izvršbe. Odstranitev nedovoljeno zgrajenega objekta, kar je bilo tožniku naloženo z inšpekcijsko odločbo, pa ne predstavlja nepopravljive škode, ki je tožnik ni niti izkazal. 10. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno odgovorilo na ugovore, ki se nanašajo na zatrjevano ničnost navedenega izvršilnega naslova in sklepa o dovolitvi izvršbe v zvezi z vloženo pobudo pri Ustavnem sodiščem za oceno ustavnosti in zakonitosti ZGO-1 in razveljavitvijo ZUN. Res je, da je Ustavno sodišče s svojo odločbo, št. U-I-150/2004 z dne 1. 12. 2005, odločilo, da se prvi odstavek 200. člena ZGO-1 razveljavi, vendar se ta odločba nanaša le na gradnje iz tretjega odstavka 3. člena tega zakona, to je na enostavne objekte, kar pa predmetni objekt ni. Ker se po isti ustavni odločbi nepravnomočno končani inšpekcijski postopki, ki se nanašajo le na gradnje iz tretjega odstavka 3. člena, končajo po določbah ZGO-1, so revizijski ugovori o ničnosti sklepa o dovolitvi izvršbe, ki se ne nanaša na enostavni objekt, tudi po presoji Vrhovnega sodišča neutemeljeni.

11. Glede na izrecno določbo prvega odstavka 292. člena ZUP je zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo, in z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. V obravnavani zadevi je postala inšpekcijska odločba z dne 21. 9. 1992, s katero je bila odrejena odstranitev pričete gradnje poslovnega objekta, ki v inšpekcijskem postopku predstavlja izvršilni naslov, pravnomočna še preden je začela učinkovati odločba Ustavnega sodišča U-I-227/00 z dne 14. 2 2000 (Ur. l. RS, št. 23/2002), s katero je bil razveljavljen ZUN in v kateri je Ustavno sodišče izrecno navedlo, da začne učinkovati po preteku enega leta od dneva objave odločbe v Uradnem listu RS (15. 3. 2002). Prav glede na odložitev učinkovanja ta odločitev Ustavnega sodišča na izvršilni naslov v obravnavani zadevi ni imela nobenega pravnega učinka. Po 44. členu ZUstS se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred tem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Enako stališče je Vrhovno sodišče zavzelo v zadevi X Ips 945/2006 z dne 13. 5. 2009. 12. Na pravno relevantne tožbene ugovore je sodišče prve stopnje pravilno odgovorilo, zato so revizijski ugovori neutemeljeni.

13. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1.