Jedro

Kot pritožbene novote štejejo vsa dejstva in dokazi, ki jih pritožnik prvič navaja šele v pritožbi, pa ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do konca prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena zakona.

Pritožba sploh ne navaja okoliščin, da trditev, da naj bi obešanke na drogovih predstavljale njene poslovne enote, ni mogla brez svoje krivde podati že pred sodiščem prve stopnje, zato že iz tega razloga štejejo kot pritožbena novota.

Pritožba izpostavlja napačno materialnopravno opredelitev sodišča prve stopnje, kar ne bi štelo kot pritožbena novota, saj zatrjevanje zmotne materialno pravne opredelitve glede na ugotovljeno dejansko stanje, ne pomeni pritožbene novote, temveč uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Toda pri uporabi materialnega prava velja vezanost na trditve strank1 in zato mora biti trditveno gradivo pravočasno zbrano v postopku pred sodiščem prve stopnje, sicer šele v pritožbi zatrjevana dejstva štejejo kot pritožbena novota in mora pritožba zatrjevati in dokazati še nezakrivljeno opustitev trditvenega bremena pred sodiščem prve stopnje. Če s tem uspe, potem mora pritožbeno sodišče pritožbene novote upoštevati in se do njih opredeliti.

Zakup je molče obnovljen, če mu zakupodajalec po preteku časa, za katerega je sklenjen, ne nasprotuje, ni pa določenega roka, v katerem mora zakupodajalec nestrinjanje izraziti. Pravno odločilno je, da zakupodajalec nadaljnji uporabi nasprotuje. Prav dopis z dne 24. 12. 2014 (listina A13) pa nedvoumno kaže, da je tožeča stranka nadaljnji uporabi nasprotovala, saj je toženo stranko skladno z drugim odstavkom Sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij po odpovedi pogodbe o pridobitvi pravice uporabe lokacij za oglaševanje na drogovih javne razsvetljave v lasti občine ... št. 305-4/ 2013 z dne 9. 7. 2014 pozivala, da najkasneje v v roku 10 dni od prejema obvestila odstrani vse objekte in naprave za oglaševanje z drogov javne razsvetljave, navedenih v 2. členu Sporazuma. Nadaljnji uporabi pa je tožeča stranka nasprotovala z vložitvijo obravnavane tožbe.

Med pravdnima strankama je bila sklenjena zakupna pogodba, s katero se zakupodajalec (najemodajalec) zavezuje, da bo zakupniku (najemniku) izročil določeno stvar v rabo, ta pa se zavezuje, da mu bo za to plačeval določeno zakupnino (najemnino). Zakupnik je dolžan varovati v zakup vzeto stvar in jo po prenehanju zakupa vrniti nepoškodovano.

Izrek

I. Pritožba tožene stranke se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 428,38 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za ves čas zamude.

III. Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo I Pg 968/2015 z dne 24. 10. 2016 izreklo: “1. Tožena stranka P d.o.o., je dolžna z drogov javne razsvetljave v lasti tožeče stranke občine ... odstraniti panoje - obešanke za oglaševanje in sicer s 14 drogov javne razsvetljave ob ... cesti (od ... ulice do ... ceste), stoječih na parc. št. 1721/1 in 1712/7, k.o. ..., z 19 drogov javne razsvetljave ob ... cesti (od ... ceste do AP M.), stoječih na parc.. št. 1721/33 k.o. ..., z droga javne razsvetljave ob severni vezni cesti, stoječega na parc. št. 466/12 k.o. ... in dveh drogov javne razsvetljave ob isti cesti, stoječih na parc. št. 531/3 in 559/5, obe k.o. ..., s 7 drogov javne razsvetljave ob zahodnem priključku (S.-križišče in L.-obvoznica), stoječih na parc. št. 2166/3, 1305/3 in 2167/2, vse k.o. ..., z 2 drogov javne razsvetljave ob ... cesti (od ... ceste do krožišča), stoječih na parc. št. 1447/4 in 1716/5, obe k.o. ... in z 2 drogov javne razsvetljave na lokaciji K.-B., stoječih na parc. št. 1654/1 in 1654/5, obe k.o. ..., ter vse te drogove javne razsvetljave z odstranjenimi oglasnimi panoji - obešankami izročiti v izključno posest in uporabo tožeči stranki OBČINI …, vse v 15 dneh in pod izvršbo. 2. Tožena stranka je dolžna z nepremičnine parc. št. 502/109 k.o. ... odstraniti jumbo pano za oglaševanje, to zemljišče po odstranitvi jumbo panoja vzpostaviti v prvotno stanje, ter to zemljišče stvari prosto vrniti v posest in uporabo tožeči stranki, vse v 15 dneh in pod izvršbo. 3. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 1.609,55 EUR v 15 dneh od prejema sodbe sodišča prve stopnje, za primer zamude tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za izpolnitev.”

2. Zoper to sodbo je po svoji pooblaščenki pravočasno pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne , podredno pa predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi, sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje na prvo stopnjo.

3. Tožena je priglasila stroške pritožbe.

4. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in menila, da je izpodbijana sodba v celoti pravilna in zakonita.

5. Tožeča stranka je priglasila stroške odgovora na pritožbo.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Sodišče prve stopnje je moralo odločiti na podlagi naslednjih pravno relevantnih trditev pravdnih strank:- tožeča stranka je 11. 12. 2015 vložila tožbo zaradi odstranitve objekta za oglaševanje; - trdila je, da je med pravdnima strankama bila na podlagi predhodnega javnega razpisa dne 2. 4. 2012 oziroma 17. 5. 2012 sklenjena Pogodba o pridobitvi pravice uporabe lokacij za oglaševanje na drogovih javne razsvetljave v lasti občine ... in s to pogodbo je tožeča stranka toženi stranki podelila pravico za oglaševanje na objektih - drogovih javne razsvetljave v lasti občine ..., in sicer na lokacijah: M. (K. do D.) - parc. št. 1721/1 k.o. ... (47 komadov), M. (D. do AP M.) - parc. št. 1721/33 ko. ... (33 komadov), Severna vezna cesta (III.) - parc. št. 466/12, 437/10 k.o. ... in 440/1, 447/1, 496/1, 499/1, 531/5, 531/4, 531/3, 559/5, 547/2 k.o. ... (33 komadov), Severna vezna cesta-podaljšek - parc. št. 547/10, 555/2, 553/2 k.o. ... (7 komadov), B. (od mostu do S.) - parc. št. 140/6, 140/7, 1634/2, 145/1, 130/1, 129/1 k.o. ...(14 komadov), Zah. priključek (križišče 1/L.-obvoznica) - parc. št. 2104/3, 2169, 2166/2, 2167/2, 1304/58 k.o. ... (31 komadov), Zah. priključek (križišče za S.) - parc. št. 1305/3, 1304/63, 1304/52, 2112/7 k.o. ... (8 komadov), B. (od M. do krožišča) - parc. št. 1447/4 k.o. ... (22 komadov), K.-B. - parc. št. 1654/1 k.o. ... ( 9 komadov), O. - faza 1. (od GD do V./CNO 131 A) - parc. št.1144/51 k.o. ... (24 komadov), O. - faza II. (od V. do Ul. ...) - parc. št. 1144/51 k.o. ... (13 komadov), skupno za 241 drogov javne razsvetljave; - ker tožena stranka ni plačevala svojih obveznosti po pogodbi (najemnina in komunalni prispevek) je bila pogodba odpovedana, vendar je bil zatem 12. 06. 2014 oziroma 9. 7. 2014 sklenjen Sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij po odpovedi Pogodbe o pridobitvi pravice uporabe lokacij za oglaševanje na drogovih javne razsvetljave v lasti občine ... , s katerim sta sedaj pravdni stranki dogovorili, da bo tožena stranka (izvajalec) še vnaprej uporabljala 41 drogov javne razsvetljave, na katerih je imela na dan odpovedi pogodbe nameščene oglasne panoje, in sicer za čas do končanega postopka izbora novega najemnika drogov javne razsvetljave, vendar največ za 6 mesecev, računajoč od sklenitve citiranega Sporazuma; - tožena stranka tudi v nadaljevanju ni redno plačevala vseh svojih obveznosti, zato je tožeča stranka z dopisom z dne 24. 12. 2014, št. 305-4/2013 obvestila toženo stranko, da je na podlagi javnega zbiranja ponudb za pridobitev pravice uporabe lokacij za oglaševanje na drogovih javne razsvetljave v lasti občine ..., izbrala novega najemnika in pozvala toženo stranko, da skladno z drugim odstavkom 6. člena Sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij z dne 12. 6. oziroma 9. 7. 2014 najkasneje v roku 10 dni od prejema obvestila odstrani vse objekte in naprave za oglaševanje z drogov javne razsvetljave, česar pa tožena stranka ni storila; - enako je toženo stranko pozivala tudi občinska inšpekcija, vendar tožena stranka še vedno ni odstranila panojev, prav tako pa tudi redno ne plačuje najemnine; - tožeča stranka je toženo stranko pozivala tudi, da odstrani jumbo plakat, postavljen na parc. št. 502/109 k.o. ..., ki ga je tožena stranka postavila brez kakršnekoli pravne podlage, inšpekcijska odločba v zvezi s tem je že pravnomočna; - tožena stranka je navajala, da med pravdnima strankama ni sporno, da sta leta 2012 sklenili Pogodbo o pridobitvi pravice uporabe lokacij za oglaševanje na drogovih javne razsvetljave v lasti občine ... in Aneks št. 1 k tej pogodbi in da je bil prav tako sklenjen tudi Sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij po odpovedi Pogodbe o pridobitvi pravice uporabe lokacij za oglaševanje na drogovih javne razsvetljave v lasti občine ..., vendar pa tožeča stranka ni ravnala v skladu s Sporazumom in dogovori med pravdnima strankama, zato je tožena stranka zatrjevala, da ni bila dolžna odstraniti obešank z drogov javne razsvetljave; - tožena stranka je menila, da je v skladu s 6. členom Sporazuma bila tožeča stranka toženo stranko dolžna pisno obvestiti o končanem postopku izbora novega najemnika ter ji nato ločeno poslati še pisni opomin, v katerem bi ji morala tožeča stranka postaviti rok za odstranitev objektov in naprav oglaševanja, česar pa ni storila; - tožena stranka pa oglasnih obešank ne uporablja več, ustno pa je bilo med pogodbenima strankama bilo dogovorjeno, da bo tožeča stranka toženo stranko ne glede na vsebino Sporazuma pisno obvestila o prenehanju pogodbenega razmerja in ji postavila rok za odstranitev, takšnega obvestila pa tožena stranka še vedno ni prejela; - tožena stranka je trdila, da inšpekcijskih odločb ni prejela; - tožeča stranka je vztrajala pri svojih navedbah in zanikala tolmačenje tožene stranke v zvezi s Sporazumom, saj je v Sporazumu jasno navedeno, da naj bi tožena stranka uporabljala drogove največ za obdobje 6 mesecev po sklenitvi tega Sporazuma in da je poleg tega dejstva v drugem odstavku 6. člena Sporazuma še posebej dogovorjeno, da po preteku 6 mesecev od sklenitve Sporazuma preneha Sporazum s potekom časa, brez da lastnik drogov javne razsvetljave pošlje obvestilo izvajalcu oglaševanja, kar je ravno nasprotno, kar zatrjuje tožena stranka, zato je tožena stranka izgubila pravico do oglaševanja in bi morala že zdavnaj odstraniti te plakate, ki jih še vedno oglašuje.

8. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na morebitne kršitve določb pravdnega postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Po izvedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

9. Izpodbijana sodba ima po mnenju pritožbenega sodišča razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki so jasni in razumljivi in jih pritožbeno sodišče sprejema kot pravilne.

10. Pritožba povzema presojo sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dolžna z drogov javne razsvetljave v lasti tožeče stranke odstraniti panoje - obešanke za oglaševanje ter vse drogove javne razsvetljave, navedene v izreku izpodbijane sodbe, z odstranjenimi oglasnimi panoji - obešankami izročiti v izključno posest in uporabo tožeči stranki in da mora tožena stranka z nepremičnine parc. št. 502/109, k.o. ... odstraniti jumbo pano za oglaševanje, to zemljišče po odstranitvi jumbo panoja vzpostaviti v prvotno stanje ter to zemljišče prosto vrniti v posest in uporabo tožeči stranki in trdi, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.

11. Sodišče prve stopnje je kot materialno pravno osnovo za ureditev razmerij med pravdnima strankama štelo določbo 587. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki določa, da se z zakupno (najemno) pogodbo zakupodajalec (najemodajalec) zavezuje, da bo zakupniku (najemnik) izročil določeno stvar v rabo, ta pa se zavezuje, da bo za to plačeval določeno zakupnino (najemnino), 604. člen OZ pa določa, da je zakupnik dolžan varovati v zakup vzeto stvar in jo po prenehanju zakupa vrniti nepoškodovano.

12. Pritožba meni, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je za ureditev razmerij med pravdnima strankama uporabilo splošno določbo OZ in ne specialnih določb Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (v nadaljevanju ZPSPP) napačno uporabilo materialno pravo, zaradi česar je izpodbijana sodba nepravilna in nezakonita.

13. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka prvič šele v pritožbi trdi, da nepremičnine, ki so bile predmet najema, predstavljajo poslovne enote tožene stranke, saj tožena stranka z njimi neposredno opravlja svojo dejavnost, to je dejavnost oglaševanja, zato bi moralo sodišče za urejanje najemnega razmerja, konkretno za prenehanje najemnega razmerja uporabiti določbe ZPSPP.

14. Pritožba izpostavlja, da ZPSPP v drugem odstavku 27. člena določa, kolikor je bila najemna pogodba sklenjena za določen čas, se šteje, da je obnovljena za nedoločen čas, če najemnik tudi po preteku časa, za katerega je bila pogodba sklenjena, poslovno stavbo oziroma poslovni prostor še naprej uporablja, najemodajalec pa v roku enega meseca po preteku tega časa ne vloži pri pristojnem sodišču zahteve za izdajo naloga za izpraznitev poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora. Ker tožeča stranka v konkretnem primeru več kot ene mesec po izteku veljavnosti Sporazuma, ki dejansko predstavlja sklenitev nove najemne pogodbe za določen čas, tožene stranke ni pozvala k izpraznitvi nepremičnin, ampak je to je z dopisom zahtevala šele 24. 12. 2014, še manj je v tem času sodno zahtevala izpraznitev poslovnih prostor, je bila najemna pogodba sklenjena med pravdnima strankama dne 9. 7. 2014, pri čemer se je uporabljala od dne 10. 2. 2014 dalje, in je zatorej potekla dne 10. 8. 2014, obnovljena za nedoločen čas.

15. Pritožba še dodaja, da v skladu z določbami ZPSPP najemna pogodba, ki je bila sklenjena za nedoločen čas, preneha z odpovedjo. Pogodba o najemu poslovnih prostorov se odpoveduje sodno. Najemna pogodba sklenjena za nedoločen čas zato lahko preneha le na podlagi sodne odločbe, v kateri sodišče odloči, da se najemno razmerje odpoveduje. Medsebojno razmerje med najemnikom in najemodajalcem se ne razveže le z enostransko izjavo enega izmed pogodbenikov, ampak mora zato obstajati sodna odločba, ki odpravi takšno pravno razmerje. Odpoved najemne pogodbe mora biti del tožbenega zahtevka, saj zakon določa, da le na takšen način preneha najemno razmerje, ki je sklenjeno za nedoločen čas. Gre za oblikovalno tožbo, s katero najemodajalec zahteva, da se (sodno) odpoveduje najemno razmerje, kar je podlaga za nadaljnji zahtevek, da je najemnik dolžan izprazniti in najemodajalcu izročiti poslovne prostore. Tožeča stranka tako z vložitvijo tožbe ni podala ustreznega tožbenega zahtevka, niti ni le-tega ustrezno spremenila tekom postopka, zato je potrebno tožbo tožeče stranke zavrniti kot neutemeljeno.

16. Pritožbene navedbe, da so oglaševalska mesta poslovne enote tožene stranke in da bi utemeljenost tožbenega zahtevka bilo potrebno presojati na podlagi ZPSPP so pritožbene novote, za katere pritožba ne pove, zakaj tožena stranka takšnih trditev ni mogla podati do konca postopka pred sodiščem prve stopnje, zato jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (337. člen ZPP).

17. Kot pritožbene novote štejejo vsa dejstva in dokazi, ki jih pritožnik prvič navaja šele v pritožbi, pa ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do konca prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena zakona.(1)

18. Pritožba sploh ne navaja okoliščin, da trditev, da naj bi obešanke na drogovih predstavljale njene poslovne enote, ni mogla brez svoje krivde podati že pred sodiščem prve stopnje, zato že iz tega razloga štejejo kot pritožbena novota.

19. Zatrjevanje in dokazovanje, da gre pri novih dejstvih za dopustne pritožbene novote, je breme pritožnika, ki pa ga v obravnavani zadevi sploh ni zmogel. 20. Pritožba izpostavlja napačno materialnopravno opredelitev sodišča prve stopnje, kar ne bi štelo kot pritožbena novota, saj zatrjevanje zmotne materialno pravne opredelitve glede na ugotovljeno dejansko stanje, ne pomeni pritožbene novote, temveč uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Toda pri uporabi materialnega prava velja vezanost na trditve strank(2) in zato mora biti trditveno gradivo pravočasno zbrano v postopku pred sodiščem prve stopnje, sicer šele v pritožbi zatrjevana dejstva štejejo kot pritožbena novota in mora pritožba zatrjevati in dokazati še nezakrivljeno opustitev trditvenega bremena pred sodiščem prve stopnje. Če s tem uspe, potem mora pritožbeno sodišče pritožbene novote upoštevati in se do njih opredeliti.

21. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sedaj pritožnica, trditev glede statusa obešank na drogovih ni podala pred sodiščem prve stopnje, gre pa za trditve, ki zadevajo ugotavljanje dejanskega stanja in še manj je podala trditve glede konverzije sporazuma, sklenjenega za določen čas v sporazum, v sporazum, sklenjen za nedoločen čas in glede nesklepčnosti tožbe (kar je sicer vprašanje materialnega prava). Ko je temu tako, so vse pritožbene navedbe glede statusa obešank in materialnopravnih posledic iz tega statusa pritožbene novote.

22. Neutemeljen je nadaljnji pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni upoštevalo 615. člena OZ, ki določa: “Če zakupnik po preteku časa, za katerega je bila sklenjena zakupna pogodba, še naprej uporablja stvar, zakupodajalec pa temu ne nasprotuje, se šteje, da je sklenjena nova zakupna pogodba za nedoločen čas, z enakimi pogoji kot prejšnja”.

23. Pritožba trdi, da je tožeča stranka toženo stranko k izpraznitvi nepremičnin pozvala šele 24. 12. 2014, to je več kot dva meseca po izteku Sporazuma, ki pravno predstavlja sklenitev nove najemne pogodbe za določen čas, zato je bila najemna pogodba molče obnovljena za nedoločen čas in je tožena stranka torej ves čas sporne nepremičnine uporabljala zakonito in v skladu z najemno pogodbo.

24. Tudi te pritožbene navedbe so pritožbena novota, saj tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje sploh ni priznavala, da bi prejela poziv z dne 24. 12. 2014, v pritožbenem postopku pa to okoliščino priznava, vendar meni, da je poziv prepozen in da se je zaradi tega sporazume, sklenjen za določen čas konvertiral v sporazum, sklenjen za nedoločen čas in zato obstaja veljavna pravna podlaga za uporabo nepremičnin tožeče stranke.

25. Pritožbeno sodišče teh pritožbenih novot ne sme upoštevati, pa tudi sicer je zmotna pravna razlaga pritožbe, da je pogodba o zakupu bila molče obnovljena za nedoločen čas skladno z določbo 615. člena OZ, ker je tožeča stranka poziv za prenehanje uporabe predmeta zakupa poslala šele 24. 12. 2014, kar naj bi bilo šele dva meseca po prenehanju veljavnosti sporazuma.

26. Zakup je molče obnovljen, če mu zakupodajalec po preteku časa, za katerega je sklenjen, ne nasprotuje, ni pa določenega roka, v katerem mora zakupodajalec nestrinjanje izraziti. Pravno odločilno je, da zakupodajalec nadaljnji uporabi nasprotuje. Prav dopis z dne 24. 12. 2014 (listina A13) pa nedvoumno kaže, da je tožeča stranka nadaljnji uporabi nasprotovala, saj je toženo stranko skladno z drugim odstavkom Sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij po odpovedi pogodbe o pridobitvi pravice uporabe lokacij za oglaševanje na drogovih javne razsvetljave v lasti občine ... št. 305-4/ 2013 z dne 9. 7. 2014 pozivala, da najkasneje v v roku 10 dni od prejema obvestila odstrani vse objekte in naprave za oglaševanje z drogov javne razsvetljave, navedenih v 2. členu Sporazuma.(3) Nadaljnji uporabi pa je tožeča stranka nasprotovala z vložitvijo obravnavane tožbe.(4)

27. Tako sodišče prve stopnje ni zmotno uporabilo materialno pravo, ko sporno razmerje ni presojalo glede na določbo 615. člena OZ.

28. Tudi pritožbeni očitek, da je sodišču prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje, je neutemeljen.

29. Pritožba očitek gradi na trditvah, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da med pravdnima strankama ni obstajal ustni dogovor o tem, da bo tožeča stranka toženo stranko ob kakršnemkoli prenehanju najemnega razmerja pisno obvestila toženo stranko in to iz razloga, ker celotna utemeljitev sodišča prve stopnje selektivno temelji samo na zaslišanju prič, ki jih je predlagala tožeča stranka in katere je sodišče ocenilo kot prepričljive, medtem ko je zaslišanje P. K. štelo kot neprepričljivega, pri čemer pa sodišče ni pojasnilo razlogov, zakaj meni, da je zaslišanje P. K. bilo neprepričljivo. Pri svoji presoji je sodišče nekritično in pristransko sledilo zgolj izpovedi prič R. P. in S. J., ki ju je neutemeljeno ocenilo za verodostojni. Omenjeni priči sta izpovedali, da naj dogovora med pravdnima strankama ne bi bilo. Vendar pa sodišče ni ocenilo izpovedbe priče P. K., niti se ni opredelilo do tega, da je tožeča stranka kljub nasprotnemu zatrjevanju v pravdi, vseeno dne 24. 12. 2014, torej že po »prenehanju veljavnosti« Sporazuma tako opozorilo toženi stranki poslala, čeprav toženi stranki ni bil nikoli vročen, kar vsekakor kaže na obstoj ustnega dogovora med pravdnima strankama, ki ga je tožeča stranka v decembru 2014 še priznavala, sedaj v pravdi pa ga zanika. Ali je med pravdnima strankama obstajal ustni dogovor, je v predmetni zadevi ključno dejansko vprašanje, na katerega pa sodišče napačno oziroma nepopolno odgovori.

30. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožbeni očitek ne vzdrži, saj je sodišče prve stopnje podalo dokazno oceno izpovedi zaslišanih in to dokazno oceno preizkusilo še z dokazno oceno listinskih dokazov (25. in 26. točka izpodbijane sodbe) in presodilo, da ustnega dogovora o tem, da bo tožeča stranka toženo stranko ob kakršnemkoli prenehanju razmerja obvestila in ji dala rok za odstranitev, ni bilo.

31. Dokazna ocena izvedenih dokazov je naloga sodišča prve stopnje in pri tem dokazni oceni, kot jo je naredilo sodišče prve stopnje, ni mogoče očitati, kot zmotno trdi pritožba, da ni skladna z 8. členom ZPP.(5)

32. Sodišče prve stopnje je, kot že povedano, naredilo dokazno oceno, ki je v celoti skladna z določbo 8. člena ZPP in izpovedbe pretehtalo glede na vsebino dokaznih listin, zlasti inšpekcijskih odločb, s katerimi je tožena stranka bila pozivana na odstranitev obešank in panoja, in tudi po mnenju pritožbenega sodišča prav delovanje tožeče stranke preko inšpekcije kažejo na to, da ustnega dogovora ni bilo.

33. Tako se sodišču prve stopnje ni pripetila očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, dejansko stanje pa je zadosti popolno ugotovljeno.

34. Pritožbeno sodišče pri tem izpostavlja še nasprotujoče si navedbe pritožbe, ko najprej trdi, da je dopis tožeče stranke z dne 24. 12. 2014 poslan prepozno in da bi naj se zato zakupno razmerje molče obnovilo za nedoločen čas, v zvezi z očitkom zmotne ugotovitve dejanskega stanja pa prejem takega dopisa zanika, ker bi želela pritožba doseči presojo, da je sodišče prve stopnje zmotno ocenilo, da ustnega dogovora ni bilo. Pritožba se tudi s s tem pokaže kot neutemeljena, saj morajo pritožbene navedbe biti konsistentne, predvsem pa temeljiti na trditvah, kot jih je pritožnik podal pred sodiščem prve stopnje in ne na pritožbenih novotah.

35. Sodišče prve stopnje je na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo.

36. Med pravdnima strankama je bila sklenjena zakupna pogodba skladno s 587. členom OZ, s katero se zakupodajalec (najemodajalec) zavezuje, da bo zakupniku (najemniku) izročil določeno stvar v rabo, ta pa se zavezuje, da mu bo za to plačeval določeno zakupnino (najemnino). Po določbi 604. člena OZ pa je zakupnik dolžan varovati v zakup vzeto stvar in jo po prenehanju zakupa vrniti nepoškodovano.

37. Tožena stranka po prenehanju zakupnega razmerja za oglaševalske obešanke oziroma za jumbo pano to nikoli ni obstajalo, ni oglaševalskih elementov prostovoljno odstranila, zato je tožeča stranka utemeljeno zahtevala odstranitev po sodni poti.

38. Pritožba meni še, da sodišče prve stopnje ne bi smelo pooblaščencu tožeče stranke priznati potnih stroškov za prihod na narok, in sicer na relaciji L.-C.-L., ker da v skladu z zakonom in ustaljeno sodno prakso stroški prevoza pooblaščenca ne bremenijo nasprotne stranke. Kot potrebni stroški za pravdo se po ustaljeni sodni praksi ne upoštevajo stroški prevoza pooblaščenca, ki ima sedež izven kraja sedeža stranke oziroma sodišča (v tem konkretnem sporu imata obe pravdni stranki sedež v A., pooblaščenec tožeče stranke pa v B.) in gre za zastopanje v sorazmerno nezapleteni zadevi, kar velja za konkretni primer. Iz pravice do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave Republike Slovenije izhaja tudi pravica do zastopanje po odvetniku in pravica do svobodne izbire odvetnika, vendar pa to še ne pomeni, da je nasprotni stranki v postopku treba naložiti breme stroškov, ki nastanejo, če si stranka za zastopanje izbire odvetnika v kraju zunaj območja sodišča, pri katerem teče postopek. Stranka ima prosto izbiro pooblaščenca in mu je tudi dolžna povrniti potne stroške po OT, vendar to niso potrebni stroški za pravdo po 155. členu ZPP, ki bi jih morala stranka, ki v postopku ni uspela povrniti nasprotni stranki.

39. Pritožbeno stališče je zmotno, saj noben zakon ne prepoveduje stranki, da bi si ne smela izbrati pooblaščenca izven svojega sedeža oziroma bivališča, pritožba pa niti ne pove, kateri zakon to prepoveduje, prav tako pa pritožba ne citira sodne prakse, ki bi potrjevala pritožbeno stališče. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je v sodni praksi ravno nasprotno, saj se potni stroški pooblaščencev, če niso iz kraja, kjer je sedež sodišča, vedno priznavajo kot potrebni stroški. Da je temu tako, kaže tudi ravnanje pooblaščenca tožene stranke, ki ni iz kraja, kjer je sedež sodišča in je tudi priglasil stroške prihoda na narok, česar gotovo ne bi storil, če bi menil, da mu ne bodo priznani kot potrebni stroški.

40. Tožena stranka v preostalem ni konkretno izpodbijala odločitve glede stroškov postopka, preizkus po uradni dolžnosti pa ni pokazal morebitnih kršitev postopka ali zmotne uporabe materialnega prava.

41. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo v celoti zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

42. Tožena stranka, ki ni uspela s pritožbo, mora sama nositi svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 165. člena ZPP).

43. Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 428,38 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za ves čas zamude (prvi odstavek 165. člena ZPP).

44. Pritožbeno sodišče je tožeči stranki kot potrebne stroške priznalo sestavo odgovora na pritožbo 750 točk po tarifni številki 21 Odvetniške tarife (Uradni list RS 2/2015) in po 11. členu te tarife 15 točk za materialne izdatke, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR znaša 351,13 EUR in ker je pooblaščenec tožeče stranke zavezanec za plačilo DDV še 22% DDV, ki znaša 77,24 EUR, tako da znašajo skupaj priznani stroški 428,38 EUR. Odločitev o zamudnih obrestih temelji na načelnem pravnem mnenju VS RS dne 13. 12. 2006. Op. št. (1): Prvi odstavek 337. člena ZPP.

Op. št. (2): Prvi odstavek 7. člena ZPP se glasi: “Stranke morajo navesti vsa dejstva, na katere opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazujejo.” Op. št. (3): Drugi odstavek 6. člena Sporazuma se glasi: “O končanem izboru novega najemnika drogov javne razsvetljave lastnik drogov javne razsvetljave pisno obvesti izvajalca oglaševanja. Izvajalec oglaševanja se zaveže objekte in naprave za oglaševanje v roku, ki ne sme biti daljši od 10 dni od prejema pisnega opomina, odstraniti pod izvršbo. Po preteku šest mesecev od sklenitve tega sporazuma, preneha sporazum s potekom časa brez, da lastnik drogov javne razsvetljave pošlje obvestilo izvajalcu oglaševanja.” Op. št. (4): Primerjaj M. Juhart v Obligacijski zakonik s komentarjem, 3. knjiga GV Založba, Ljubljana 2004, stran 714: “Najočitneje bo obnovitvi zakupnega razmerja nasprotovano, če zakupodajalec vloži tožbo za vrnitev stvari. Za nasprotovanje pa treba šteti tudi zunajsodno zahtevo, naj zakupnik stvar vrne.” Op. št. (5): 8. člen ZPP se glasi: “Katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.”