Jedro

Obrazložitev odločbe drugostopenjskega organa ni v skladu z določbo 254. člena ZUP. Pritožbeni organ mora v okviru pritožbenih navedb odgovoriti z navedbo argumentiranih razlogov, zakaj določenih navedb ni upošteval. Tožena stranka v obrazložitvi svoje odločbe ni argumentirano odgovorila na pritožbene navedbe, da predmetno stanovanje ni trosobno, temveč dvosobno; ni odgovorila na navedbo, da je navedena površina stanovanja v izmeri 102,60 m2 bruto površina in da je stanovanje mansardno, zaradi česar se kvadratura spremni; ni odgovorila na navedbo, zakaj se tožnici dodeljuje stanovanje v drugi občini in ne v občini A., niti ne na navedbo, da je na razpolago prosto stanovanje na naslovu ... v A. Tožena stranka je na vse te pritožbene navedbe pavšalno odgovorila z enim stavkom, da razlogi, ki jih je tožnica navedla v pritožbi, niso upravičeni razlogi za zavrnitev dodeljenega stanovanja. Tožena stranka se do teh navedb sicer podrobneje opredeljuje v odgovoru na tožbo, vendar pa odgovor na tožbo ni sestavni del izpodbijane odločbe, zato to naknadno pojasnjevanje ne odpravlja pomanjkljivosti obrazložitve sporne odločbe. Ker tožena stranka v konkretni zadevi ni presodila pritožbenih navedb, ki so pomembne za odločitev, je kršila pravila postopka.

Izrek

Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada A. št. 201-77/2013 z dne 27. 2. 2014 se odpravi in zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Sklad (prvostopenjski organ) pod 1. točko izreka odločil, da se tožnici za nedoločen čas odda v najem neprofitno trisobno stanovanje št. 7, v izmeri 102,60 m2, na naslovu ... v B.; pod 2. točko izreka je odločil, da bosta Stanovanjski sklad RS in tožnica v roku 30 dni po prejetju te odločbe za predmetno stanovanje sklenila najemno pogodbo, pri čemer se ta odločba šteje za prvi poziv sklenitve najemne pogodbe in kolikor se tožnica ne bo odzvala na ponovni poziv k sklenitvi najemne pogodbe, se bo črtala z liste upravičencev do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem; pod 3. točko izreka je odločil, da se najemno razmerje za oddano neprofitno stanovanje prične z dnem prevzema stanovanja in se od tega dne dalje obračunava tudi najemnina; pod 4. točko izreka je odločil, da se najemnina za predmetno stanovanje oblikuje v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Uredba) in znaša 4,68 % od vrednosti stanovanja; pod 5. točko izreka je odločil, da mora najemnica na svoje stroške nemudoma urediti vse potrebno za priklop oz. odjem elektrike, vode, ogrevanja, plina ipd. ter pred podpisom najemne pogodbe o tem predložiti ustrezna potrdila; pod 6. točko izreka je odločil, da se stanovanje prevzame zapisniško ob prisotnosti predstavnika upravitelja C. in najemnice, najkasneje v roku 8 dni od prejema odločbe in pod 7. točko izreka ugotovil, da z izdajo te odločbe posebni stroški niso nastali.

V svoji obrazložitvi navaja, da je bila tožnica na podlagi Javnega predpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, objavljenega v dnevniku Č. dne 3. 12. 2012, uvrščena na 28. mesto prednostne liste A prosilcev s stalnim prebivališčem v Mestni občini A. Zato je bilo odločiti, kot izhaja iz izreka te odločbe.

Tožnica je zoper uvodoma navedeno odločbo vložila pritožbo, ki jo je drugostopenjski organ zavrnil. V zvezi s pritožbenimi navedbami je odgovoril, da tožnica v pritožbi ni navedla upravičenih razlogov za zavrnitev dodeljenega ji stanovanja.

Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja. V tožbi navaja, da je že v pritožbi poudarila, da ne zavrača dodeljenega stanovanja, vendar ji ni jasno, zakaj jo z družino iz Mestne občine A., kjer živi že skoraj 20 let, „odganjajo“ v drugo občino in sicer v Občino D. V pritožbi je navedla tudi, da stanovanje, ki ji je dodeljeno, ni trisobno, temveč dvosobno, ima pa štiri šoloobvezne otroke in bo v mesecu avgustu rodila še enega otroka. Navedla je tudi, da kvadratura stanovanja po odločbi 102,60 m2 zajema parkirišče, kletne prostore in balkon. Res je sicer, da je dne 7. 3. s strani Sklada prejela poziv za sklenitev najemne pogodbe, vendar meni, da dokler ne bo uporabila vseh pravnih sredstev, odločba ne more biti pravnomočna. Dne 13. 6. 2014 je tudi odšla na Sklad in podala izjavo, da ni zadovoljna z odločbo župana in da bo sprožila upravni spor. Prosila je, naj se počaka do dokončne (op. sodišča: pravnomočne) odločbe. Kljub navedenemu pa je dne 3. 7. 2014 prejela obvestilo Sklada, da je bila črtana s prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj v najem.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, de je Sklad pri dodelitvi stanovanja upošteval tudi površinske normative glede na število družinskih članov in je tako tožnici, ki je pričakovala naraščaj, dodelil predmetno stanovanje s površino 102,60 m2, ki, glede na število družinskih članov, celo presega razpisne pogoje glede površine stanovanja (od 81 do 91 m2). Predmetno stanovanje je opredeljeno kot trosobno stanovanje in je medetažno stanovanje, kar pomeni, da so spalni prostori v zgornji etaži od bivalnih prostorov, ki so v spodnji etaži, ločeni s stopniščem in je po vseh kriterijih najbolj ustrezno za tako številčno družino. Sklicuje se na pogoje razpisa, ki v četrtem odstavku 6. poglavja Splošnih določb, določajo, da se upravičenec, ki neupravičeno zavrne dodeljeno primerno stanovanje ali ki se tudi na ponovni poziv sklenitve najemne pogodbe ne odzove, črta s seznama upravičencev. Tožnica je bila prvič pozvana k sklenitvi najemne pogodbe z odločbo o dodelitvi stanovanja in ponovno potem, ko je bila njena pritožba zoper odločbo prvostopenjskega organa zavrnjena, vendar se tudi ponovnemu pozivu ni odzvala. Zato je bila črtana s seznama upravičencev. Tožnica tudi ne izpolnjuje pogojev za zamenjavo stanovanja, kar tudi opredeljuje. Tožnica se tudi ne more prijaviti na javni razpis, nato pa izbirati, katero stanovanje in na katerem območju ji bo pripadlo, saj je odločanje o tem v pristojnosti Sklada glede na razpisne pogoje in pravila, ki ga pri tem zavezujejo. Sodišču predlaga, da tožbeni zahtevek tožnice zavrne in tožnici naloži povrnitev materialnih stroškov tožene stranke v višini 15,00 EUR za fotokopiranje, poštnino in papir.

Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je predmet sodne presoje odločba prvostopenjskega organa, s katero je bilo tožnici dodeljeno stanovanje v izmeri 102,60 m2 v B. in s katero je bilo odločeno, da morata tožnica in Sklad RS v 30 dneh po prejemu te odločbe za predmetno stanovanje skleniti najemno pogodbo ter se ta odločba šteje za prvi poziv k sklenitvi najemne pogodbe, in odločeno, da bo tožnica, kolikor se ne bo odzvala niti na ponovni poziv k sklenitvi pogodbe, črtana z liste upravičencev do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem. Gre torej za postopek, ki je bil izveden na podlagi Javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem.

Po proučitvi obravnavane zadeve sodišče ugotavlja, da odločitev tožene stranke ni pravilna. Obrazložitev odločbe drugostopenjskega organa po mnenju sodišča namreč ni v skladu z določbo 254. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki v drugem odstavku določa, da se morajo v obrazložitvi odločbe druge stopnje presoditi vse pritožbene navedbe. To pomeni, da mora pritožbeni organ v okviru pritožbenih navedb odgovoriti z navedbo argumentiranih razlogov, zakaj določenih navedb ni upošteval. Tožena stranka pa v obrazložitvi svoje odločbe ni argumentirano odgovorila na pritožbene navedbe, da predmetno stanovanje ni trosobno, temveč dvosobno; ni odgovorila na navedbo, da je navedena površina stanovanja v izmeri 102,60 m2 bruto površina in da je stanovanje mansardno, zaradi česar se kvadratura spremeni; ni odgovorila na navedbo, zakaj se tožnici dodeljuje stanovanje v drugi občini in ne v občini A., niti ne na navedbo, da je na razpolago prosto stanovanje na naslovu ... v A., bivšega najemnika E.E. Tožena stranka je na vse te pritožbene navedbe pavšalno odgovorila z enim stavkom, da razlogi, ki jih je tožnica navedla v pritožbi, niso upravičeni razlogi za zavrnitev dodeljenega stanovanja. Tožena stranka se do teh navedb sicer podrobneje opredeljuje v odgovoru na tožbo, vendar pa odgovor na tožbo ni sestavni del izpodbijane odločbe, zato to naknadno pojasnjevanje ne odpravlja pomanjkljivosti obrazložitve sporne odločbe.

Ker tožena stranka v konkretni zadevi ni presodila pritožbenih navedb, ki so pomembne za odločitev, je s tem kršila pravila postopka po 3. točki 1. odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Sodišče je zato tožbi že zaradi navedenega razloga na podlagi 3. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1 moralo ugoditi in se zato niti ni spuščalo v presojo drugih tožbenih ugovorov.

Ker je tožena stranka zahtevala, da se tožnici naloži povrnitev materialnih stroškov v višini 15,00 EUR, sodišče pa je tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, tožena stranka na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ni upravičena do povračila stroškov postopka, saj na podlagi navedene določbe stroški postopka pripadajo samo tožniku.