Jedro

Sodišče prve stopnje je po oceni sodišča druge stopnje pravilno zaključilo, da upravičena korist predlagatelja, ki je predpostavka za vpogled v spis in pridobivanje podatkov iz spisa skladno z drugim odstavkom 150. člena ZPP, ni podana. Sodišče prve stopnje je navedlo, da v skladu s 308. členom ZPP sodišče po uradni dolžnosti pazi, ali ne teče pravda o predmetu, o katerem je bilo že odločeno oziroma je bila že sklenjena sodna poravnava, zato na tej podlagi upravičena korist za vpogled v spis ni podana.

Sodišče, ki sodi v zadevi pozneje, upošteva že pravnomočno sodbo zoper enega solidarnega dolžnika tako, da v poznejši sodbi zoper drugega solidarnega dolžnika upošteva obstoj solidarne zaveze do zneska, do katerega je že zavezan s pravnomočno sodbo ali sodno poravnavo prvi solidarni dolžnik.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo prošnjo predlagatelja za vpogled v pravdni spis in pridobitev podatkov o sklenjeni poravnavi ali izdani sodbi v zadevi opr. št. III P 000/2017 in mu vpogleda in pridobitve podatkov iz spisa Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. III P 000/2017, ni dovolilo.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj, ki predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi, sklep razveljavi ter predlogu stranke ugodi. Meni, da je v zadevi izkazal upravičeno korist za pridobitev zaprošenih podatkov. V primeru, ko je več povzročiteljev škode delovalo neodvisno drug od drugega in ni mogoče ugotoviti njihovih deležev pri povzročeni škodi, je odgovornost vseh povzročiteljev solidarna. Tožeča stranka (tožnica) zatrjuje obstoj takšnega stanja in v več ločenih postopkih uveljavlja eno in isto škodo od več oseb, ki naj bi škodo povzročile. Eden od teh postopkov je tudi postopek, ki se pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani vodi pod opr. št. III P 000/2017 in v katerem predlagatelj nastopa kot tožena stranka. Predlagatelj mora v navedeni pravdi podati konkretno trditveno podlago, da je bilo o škodi že pravnomočno odločeno ter da je bila škoda že poravnana. Takšno podlago lahko poda zgolj v primeru, če pridobi ustrezne podatke. Ti podatki se nahajajo v spisu opr. št. II P 000/2017. Stranka lahko v postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani predlaga vpogled v predmetni spis, vendar bo šlo za informativni dokaz. Zgolj na podlagi vpogleda v spis bo lahko predlagatelj v postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani v zadevi, kjer je tožen, substanciral svoj ugovor res transacta oziroma res judicata. Tožnica namreč ni upravičena škode prejeti dvakrat in je obveznost predlagatelja zgolj solidarna, kot izhaja iz odločb Vrhovnega sodišča RS. V zadevi opr. št. III P 000/2017 je tožnica v pripravljalni vlogi, vloženi dne 18. 10. 2019, navedla, da škode, ki ji je nastala s pisanjem medijev, ni mogoče razmejiti in jo je tožnica doživljala kot celoto. Navedeno dodatno utemeljuje prošnjo predlagatelja.

3. Tožena stranka (toženka) pritožbi nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev. Toženka pojasnjuje, da so neutemeljene navedbe, da bo lahko predlagatelj zgolj na podlagi vpogleda v spis podal substanciran ugovor res transacta oziroma res judicata. Na navedeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Tudi z vpogledom v spis predlagatelj ne bi pridobil podatkov, s katerimi bi lahko substanciral svoj ugovor res transacta oziroma res judicata v zadevi opr. št. III P 000/2017. Pravdni stranki sta namreč sklenili sodno poravnavo in o obstoju škodnega dogodka sodišče sploh ni odločilo. Obstoj odškodninske odgovornosti predlagatelja je odvisen od presoje okoliščin, ki se nanašajo na predlagatelja in ne na ravnanje kakšne druge osebe. Tudi v zvezi z navedbami, da je podan upravičen interes predlagatelja, ker naj bi bila podana solidarna odgovornost prosilca in toženke in je vpogled v spis potreben zaradi ugovora že povrnjene škode, je ocena sodišča, da upravičeni interes ni izkazan, pravilna. Dodatno je treba poudariti element zaupnosti sodne poravnave.

4. Tožnica, ki prav tako nasprotuje pritožbi, izpostavlja stališče sodne prakse, da zgolj podobno dejansko stanje v drugi pravdni zadevi upravičene koristi ne izkazuje. Niso pravilne navedbe, da bo lahko predlagatelj na podlagi vpogleda v spis substanciral ugovor res transacta oziroma res iudicata. Prav tako z vpogledom ne bo pridobil podatka o tem, ali je bila škoda že poravnana, saj izpolnitev obveznosti toženke iz predmetnega spisa ne izhaja.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je po oceni sodišča druge stopnje pravilno zaključilo, da upravičena korist predlagatelja, ki je predpostavka za vpogled v spis in pridobivanje podatkov iz spisa skladno z drugim odstavkom 150. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ni podana. Sodišče prve stopnje je navedlo, da v skladu s 308. členom ZPP sodišče po uradni dolžnosti pazi, ali ne teče pravda o predmetu, o katerem je bilo že odločeno oziroma je bila že sklenjena sodna poravnava, zato na tej podlagi upravičena korist za vpogled v spis ni podana. Predlagatelj v zvezi s tem v pritožbi navaja, da lahko poda konkretno trditveno podlago, da je bilo o škodi že pravnomočno odločeno ter da je bila škoda že poravnana, le na podlagi vpogleda v predmetni spis (saj bi šlo, če bi vpogled predlagal v drugem postopku, za informativni dokaz) ter navaja, da bo lahko substanciral svoj ugovor res transacta oziroma res iudicata le na podlagi informacij, ki jih bo pridobil s vpogledom v spis.

7. Tudi povzete pritožbene navedbe predlagatelja, s katerimi izpodbija zaključke sodišča prve stopnje, ne kažejo na upravičeno korist predlagatelja za vpogled v spis. Kot sam navaja, je v skladu s tretjim odstavkom 186. člena Obligacijskega zakonika (OZ) v primeru, ko je več povzročiteljev škode delalo neodvisno drug od drugega, če ni mogoče ugotoviti njihovih deležev pri povzročeni škodi, podana njihova solidarna odgovornost. Ob tem predlagatelj zmotno meni, da je njegova upravičena korist podana, ker bi z vpogledom v spis lahko substanciral svoj ugovor res transacta oziroma res judicata. V primeru zatrjevane solidarne odgovornosti predlagatelj odgovarja za obveznost poleg toženke v predmetni zadevi. Kot je navedlo sodišče prve stopnje, zadošča, da poda ugovor v zadevi, v kateri je tožen. Sodišče, ki sodi v zadevi pozneje, upošteva že pravnomočno sodbo zoper enega solidarnega dolžnika tako, da v poznejši sodbi zoper drugega solidarnega dolžnika upošteva obstoj solidarne zaveze do zneska, do katerega je že zavezan s pravnomočno sodbo (ali sodno poravnavo) prvi solidarni dolžnik.1 Z vpogledom v pravdni spis pa predlagatelj tudi ne bi pridobil podatka, ali je bila škoda že poravnana. Ob povedanem je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da na zatrjevani podlagi upravičena korist predlagatelja za vpogled v spis ni podana.

8. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Toženka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka, saj njen odgovor na pritožbo ni prispeval k odločitvi sodišča druge stopnje in so bili ti stroški nepotrebni (155. člen ZPP in prvi odstavek 165. člena ZPP).

1 Sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 554/2000.