Jedro

ZIZ od upnika zahteva zgolj izkazano verjetnost, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan.

Namen instituta predložitve seznama dolžnikovega premoženja je v tem, da se upniku omogoči čim učinkovitejšo izterjavo njegove terjatve ter zagotovi ekonomičnost in hitrost izvršilnega postopka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upnikov predlog z dne 17. 5. 2013 za predložitev seznama dolžnikovega premoženja (1. točka izreka) in za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov (2. točka izreka).

2. Upnik je zoper ta sklep vložil pravočasno pritožbo. Ne strinja se z zaključkom sodišča, da ni izkazal verjetnosti, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo poplačan, saj je navedel dovolj konkretizirana dejstva, iz katerih izhaja nasprotno. Poudarja, da je imel dolžnik edini poslovni račun pri S. d.d., od zaprtja tega računa 12. 10. 2011 pa nima odprtega več nobenega transakcijskega računa. V skladu s šestim odstavkom 141. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, bi zato moralo sodišče po uradni dolžnosti ustaviti izvršbo z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet - OPP. V zavrnjenem predlogu je upnik tudi navedel, da se je pri dolžniku že dvakrat opravljal rubež premičnin, vendar neuspešno. To jasno kaže na dejstvo, da dolžnik na upniku in izvršitelju znanih naslovih nima rubljivih premičnin. Poleg tega dolžnik v letu 2012 sploh ni imel nobenega prometa, zato ni pričakovati, da bi ustvaril kakršnokoli premoženje, iz katerega bi se upnik lahko poplačal. Res je, da je upnik štirikrat delno umaknil predlog za izvršbo zaradi delnega plačila, vendar je dolžnik zaradi zakonskih zamudnih obresti in dodatnih izvršilnih stroškov še vedno dolžan več kot polovico dolga, dolg pa se vsak dan veča. Dolžnik tudi ni lastnik nobenega registriranega motornega vozila ali nepremičnine, iz katere bi se upnik lahko poplačal. Opozarja še, da je sklep o izvršbi postal pravnomočen že 27. 4. 2011, v več kot dveh letih, kolikor traja izvršba, pa je prišel komaj do poplačila slabe polovice dolga. Ustavno sodišče RS je v odločbah Up-1268/11 z dne 19. 9. 2012 in Up-1004/11 z dne 8. 11. 2012 poudarilo, da mora biti izvršilni postopek učinkovit, saj je le tako mogoče zagotoviti učinkovitost pravice do sodnega varstva. Sodišče z izpodbijano odločitvijo ni kršilo le določbe ZIZ, ampak je upniku de facto odvzelo pravico do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS. Upnik je namreč opravil poizvedbe in predlagal izvršbo na vse njemu znano dolžnikovo premoženje, pa kljub temu v več kot dveh letih ni dobil poplačane niti polovice terjatve. Kaj več bi lahko upnik naredil za poplačilo terjatve, sodišče ni pojasnilo. Poleg tega pa je upnik v predlogu tudi dokazal, da dolžnik izkazuje zaloge v višini 25.681,00 EUR in kratkoročne poslovne terjatve v višini 6.245,00 EUR, zato očitno obstaja premoženje, iz katerega bi se upnik lahko poplačal, vendar ga dolžnik uspešno skriva. Upoštevaje torej, da dolžnik nima odprtega nobenega transakcijskega računa, da je bila izvršba na njegove premičnine že dvakrat neuspešna, da v preteklem letu ni imel nobenega prihodka, medtem ko je bil izid njegovega poslovanja negativen ter da izvršba traja že več kot dve leti, dolžnik pa še vedno ni poplačal niti polovice dolga, upnik meni, da z dosedanjimi sredstvi izvršbe ne bo poplačan. Višjemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in njegovemu predlogu z dne 17. 5. 2013 ugodi ter dolžniku naloži predložitev seznama premoženja in plačilo upnikovih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnik utemeljeno opozarja, da je v predlogu za predložitev seznama dolžnikovega premoženja z dne 17. 5. 2013 navedel dovolj konkretizirana dejstva za svojo trditev, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti poplačan. Navedel je namreč, da dolžnik nima odprtega nobenega transakcijskega računa, da se je pri dolžniku že dvakrat neuspešno opravljal rubež premičnin, da dolžnik v letu 2012 ni imel nobenega prometa, izkazuje pa zaloge in kratkoročne poslovne terjatve. Višje sodišče ugotavlja, da se sodišče prve stopnje pred sprejemom izpodbijane odločitve do vseh navedenih upnikovih trditev sploh ni opredelilo, temveč je svoj zaključek, da upnik ni izkazal verjetnosti, da s predlaganimi izvršilnimi sredstvi ne bo poplačan, napravilo le na podlagi ugotovitev, da predmetna izvršba teče z dvema izvršilnima sredstvoma (na denarna sredstva na računih pri OPP in na premičnine), da je bila ustavljena le izvršba z rubežem denarnih sredstev pri S. d.d. (to je na en predmet) ter da je bil upnik tudi že delno poplačan oz. je že večkrat podal delne umike izvršbe. Ker iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje upoštevalo vse upnikove navedbe in dokazne predloge iz predloga z dne 17. 5. 2013, je njegov zaključek, da upnik ni izkazal verjetnosti, da s predlaganimi izvršilnimi sredstvi ne bo poplačan, najmanj prenagljen, posledično pa je nepravilna tudi odločitev o upnikovih stroških v 2. točki izreka sklepa.

5. Glede na navedeno je višje sodišče upnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v celoti razveljavilo ter zadevo v celoti vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.

7. V novem postopku naj se sodišče prve stopnje opredeli do vseh upnikovih navedb in dokaznih predlogov v predlogu z dne 17. 5. 2013 ter upošteva tudi trajanje in potek predmetnega izvršilnega postopka. Ob ponovni odločitvi o upnikovem predlogu po 31. členu ZIZ pa naj sodišče prve stopnje upošteva tudi, da ZIZ od upnika zahteva zgolj izkazano verjetnost, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, ter da je namen instituta predložitve seznama dolžnikovega premoženja v tem, da se upniku omogoči čim učinkovitejšo izterjavo njegove terjatve ter zagotovi ekonomičnost in hitrost izvršilnega postopka (prim. sklep VSC I Ip 1095/2007 z dne 20. 12. 2007 in sklep VSM I Ip 982/2009 z dne 4. 9. 2009).