Jedro

Glede na to, da je sodišče prvo ugotovilo, da je mladoletnik, ki je sicer uspešen športnik – teakwondoist in se kot tak zaveda, da je fizično obračunavanje z drugimi nesprejemljivo in nevarno ter ki je že bil obravnavan zaradi drugih postopkov (postopek o prekršku in kazenski postopek), mladoletnega oškodovanca udaril v obraz, zaključek, da predmetni postopek ne bi bil smotrn oziroma da mladoletniku ne bi bilo smotrno izreči sankcije, ni mogoč. Pritožbeno izpostavljeno mnenje pristojnega Centra za socialno delo (CSD) ne izključuje sankcioniranje storilca v predmetnem postopku, saj ne glede na to, da iz poročila CSD izhaja, da mladoletnik prejema in sprejema pomoč, iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhajata takšna narava in okoliščine storitve prekrška, da so pritožbene trditve o nesmotrnosti predmetnega postopka neutemeljene.

Ker je dikcija prvega odstavka 144. člena v nasprotju s specialno določbo prvega odstavka 187. člena ZP-1, na kateri temelji odločitev sodišča prve stopnje o (drugih) stroških predmetnega postopka, pritožba utemeljeno opozarja na nezakonitost odločitve v zvezi s stroški mladoletnikove zagovornice.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v odločbi o stroških postopka v zvezi s stroški mladoletnikove zagovornice spremeni tako, da mladoletnik ni dolžan povrniti stroškov njegove zagovornice, ti stroški pa posledično bremenijo proračun.

II. V preostalem delu pa se pritožba zavrne in se v še izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom mladoletniku zaradi prekrška po drugem odstavku 6. člena ZJRM-1 izreklo vzgojni ukrep ukor ter sklenilo, da stroški tega postopka bremenijo proračun, razen stroškov mladoletnikove zagovornice, ki jih krije sam.

2. Zoper sklep se pritožuje mladoletnik po zagovornici ter pri tem uveljavlja vse pritožbene razloge po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da postopek o prekršku zoper mladoletnika ustavi oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. V predmetnem postopku je predlagatelj z obdolžilnim predlogom mladoletniku očital, da je 21. 4. 2021 ob približno 6.40 na ... udaril mladoletnega oškodovanca tako, da je zamahnil proti njemu in ga zadel v levo lice, zaradi tega udarca pa je slednji postal tako omotičen, da se je komaj ujel za kovinsko ograjo.

5. Tako iz listin spisa kot razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je mladoletnik v svojem zagovoru zanikal očitani mu prekršek ter zatrjeval, da v kritičnem času ni bil na kraju, kjer naj bi se prekršek zgodil. 6. Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi že odločilo s sklepom PR 844/2021 z dne 27. 5. 2022, ki ga je pritožbeno sodišče s sklepom PRp 118/2022 z dne 26. 8. 2022 razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje z napotki, da mora poleg oškodovanca za razjasnitev dejanskega stanja zadeve zaslišati tudi druge znane očividce dogodka.

7. Po izvedenem dokaznem postopku, v okviru katerega je sodišče zaslišalo mladoletnika in njegovo zakonito zastopnico, svetovalno delavko šole dr. A. A., mladoletnega oškodovanca (pričo) B. B., oškodovančevo zakonito zastopnico ter priče (očividce dogodka) C. C., D. D. in E. E., prebralo izpis iz evidence pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških, seznam vodenih postopkov o prekrških za mladoletnika ter vpogledalo ostale listine v spisu, je prvo sodišče na podlagi izpovedb mladoletnega oškodovanca, svetovalne delavke, priče D. D. in priče E. E. ter listinske dokumentacije (prijava na policiji z dne 26. 4. 2021, zdravniško potrdilo z dne 23. 4. 2021 ter poročilo pristojnega CSD) zaključilo, da je mladoletniku dokazana storitev prekrška po drugem odstavku 6. člena ZJRM-1, torej da je udaril mladoletnega oškodovanca B. B..

8. Iz zapisnika o naroku z dne 30. 11. 2021 izhaja, da mladoletni B. B. na začetku ni želel pričati oziroma mu zaradi zdravstvenih razlogov tega ni pustila njegova zakonita zastopnica, saj je sin že več kot leto dni v stresu zaradi vsega tega dogajanja, vendar je potem glede na razloge izpodbijanega sklepa in listinsko dokumentacijo izpovedal, da ga je kritičnega dne mladoletnik udaril, da je po dogodku poklical sestro in šel v šolo, kjer se je obrnil na socialno delavko, nakar je odšel k pouku, čez nekaj časa pa k bratu, ki je zaposlen v bolnici. Pritožba vsled navedenemu neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je v zvezi z izvedbo zaslišanja mladoletnega oškodovanca bistveno kršilo določbe postopka.

Dokazna ocena sodišča prve stopnje je celovita, skladna, natančna in prepričljiva. Ob tem, ko iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da sta priči D. D. in E. E. potrdili, da je F. F. udaril G. G. ter da sta to videla na lastne oči, pritožba z izpostavljanjem pričanje priče C. C. ne more biti uspešna pri izpodbijanju dokazne ocene sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče namreč potrjuje razloge sodišča prve stopnje, da so kljub temu, da je C. C. sicer izpovedal, da se nič konkretno ne spomni ter da niti takrat niti kdaj koli drugič ni videl, da bi F. F. udaril G. G. udarec potrdile ostale tri zaslišane priče, ki so bile prisotne ob dogodku, zgodbo pa logično potrjuje tudi izpoved svetovalne delavke na šoli (dr. A. A.), kamor je B. B. po udarcu odšel in ki je izpovedala o poškodbi na njegovem obrazu kritičnega dne.

Ko iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da so očitani udarec kritičnega dne ob kritičnem času v bistvenih točkah skladno potrdile tri priče, priča C. C. pa se nič konkretno ni spomnila, pri tem pa oškodovančevo izpoved glede na obrazložitve dopolnjujejo tudi izpoved priče A. A. in listinski dokazi (izvid z dne 23. 4. 2021), je potrditi zaključek sodišča prve stopnje, da zagovoru mladoletnika, da ga takrat na kraju sploh ni bilo, ni mogoče slediti ter da je brez dvoma dne 21. 4. 2021 okoli 6.40 ure na očitanem mestu mladoletnik udaril B. B.. Pritožba tudi z izpostavljanjem okoliščin, da je bil oškodovanec glede na pričanje očividcev še 20 minut v lokalu in ni odšel takoj v šolo ter da je oškodovanec pil kavo v lokalu in ne zunaj na terasi lokala v izpodbijanju dejanskega stanja ne more biti uspešna, saj gre za nebistvene okoliščine pri zaključku o tem, ali je mladoletnik udaril oškodovanca, verodostojnost izpovedbe oškodovanca glede bistvenih okoliščin pa, kot je že zgoraj pojasnjeno, potrjujejo drugi pred sodiščem prve stopnje izvedeni dokazi.

9. Pritožba predlaga, da sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti vpogleda v spis PR 695/21. Ker določba tretjega odstavka 157. člena ZP-1 od pritožnika pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov zahteva, da verjetno izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji, pri tem pa mora ko se sklicuje na nova dejstva, navesti dokaze, s katerimi naj bi se ta dejstva dokazovala; ko se sklicuje na nove dokaze, pa navesti dejstva, ki jih s temi dokazi želi dokazati, je tak dokazni predlog neupošteven, saj pritožba ne izkaže, da brez svoje krivde tega dokaznega predloga ni mogla uveljavljati v postopku na prvi stopnji.

10. Pritožba (ponovno) neutemeljeno očita, da bi sodišče prve stopnje glede na ugotovljena dejstva moralo postopati po 185. členu ZP-1. Glede na to, da je sodišče prve ugotovilo, da je mladoletnik, ki je sicer uspešen športnik – teakwondoist in se kot tak zaveda, da je fizično obračunavanje z drugimi nesprejemljivo in nevarno ter ki je že bil obravnavan zaradi drugih postopkov (postopek o prekršku in kazenski postopek), mladoletnega oškodovanca udaril v obraz, zaključek, da predmetni postopek ne bi bil smotrn oziroma da mladoletniku ne bi bilo smotrno izreči sankcije, ni mogoč. Pritožbeno izpostavljeno mnenje pristojnega Centra za socialno delo (CSD) ne izključuje sankcioniranje storilca v predmetnem postopku, saj ne glede na to, da iz poročila CSD izhaja, da mladoletnik prejema in sprejema pomoč, iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhajata takšna narava in okoliščine storitve prekrška, da so pritožbene trditve o nesmotrnosti predmetnega postopka neutemeljene.

11. Utemeljeno pa v zvezi z odločitvijo o stroških mladoletnikove zagovornice pritožba izpostavlja, da določba prvega 187. člena ZP-1 določa, da mladoletnik ne plača stroškov postopka o prekršku in se mu ne more v postopku o prekršku naložiti izpolnitev premoženjskopravnega zahtevka, razen če mu je bila izrečena globa.

Stroškovni zahtevek mladoletnikove zagovornice je sodišče prve stopnje zavrnilo, ker je sodišče mladoletniku izreklo vzgojni ukrep. V skladu s prvim odstavkom 144. člena ZP-1 stroške postopka plača tisti, ki mu je bila izrečena sankcija za prekršek. Postopek proti mladoletnikom je v ZP-1 urejen v dvanajstem poglavju, konkretno v določbah 172. do 189. člena ZP-1. Pri tem 172. člen ZP-1 določa, da se določbe tega poglavja uporabljajo v postopku proti osebam, ki so storile prekršek kot mladoletniki, pa ob začetku postopka o prekršku še niso stare 19 let, druge določbe tega zakona pa se uporabljajo, kolikor niso v nasprotju z določbami tega poglavja.

Ker je dikcija prvega odstavka 144. člena v nasprotju s specialno določbo prvega odstavka 187. člena ZP-1, na kateri temelji odločitev sodišča prve stopnje o (drugih) stroških predmetnega postopka, pritožba utemeljeno opozarja na nezakonitost odločitve v zvezi s stroški mladoletnikove zagovornice.

12. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je v zvezi s stroški mladoletnikove zagovornice odločilo, da jih mladoletnik glede na določbo prvega odstavka 187. člena ZP-1 ni dolžan povrniti ter da bremenijo proračun (deveti odstavek 163. člena ZP-1).

13. V preostalem delu pa je pritožba neutemeljena in ker tudi v okviru uradnega preizkusa v skladu s 159. členom ZP-1 pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in v še izpodbijanem a nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

14. O odmeri in utemeljenosti pritožbenih stroškov bo moralo odločati sodišče prve stopnje.