Jedro

Če se naroka udeleži le ena stranka, ni mogoče govoriti o sporu glede prenehanja terjatve in zato odpade tudi napotitev na pravdo.

Izrek

Pritožba dolžnika se z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Dolžnik sam trpi pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče odredilo izvršitev zagrožene denarne kazni v višini 4.500,00 SIT, določilo pa je novo zagroženo kazen v višini 22.500,00 SIT. Proti takšnemu sklepu se je pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. Dolžnik je upnika pozval na delo in ga sprejel, čeprav je upnik zamudil rok. Upnik je delal 38 ur in je nato delo zapustil. Dolžnik je obveznost izpolnil, ni razloga, da bi upnika po 9 letih ponovno pozival na delo. Upnik je na zadnjem zaslišanju izjavil, da o zapustitvi dela ni obvestil dolžnika, ampak se je odločil iskati delo, da bi preživel. Šlo je torej za samovoljno zapustitev dela. Plača zapade v plačilo šele 18. v mesecu. Upnik si ni imel pravice izbirati dela. Moral se je podrediti delovnemu režimu. Upnik je različno izpovedoval glede delovne knjižice in je zato neverodostojen. Ni bilo razloga, da upnik ne bi dvignil delovne knjižice na zavodu. Upnik je imel interes knjižico hraniti na zavodu in prejemati pomoč, ter še dodatno delati. Upnik je delovno knjižico dvignil šele 21. 10. 1992. Brez delovne knjižice ni bila mogoča ponovna prijava. Upnik je odklonil nakazano nadomestilo. Če bi še obstojal dvom, bi ga bilo treba napotiti na pravdo. Predlaga ustrezno spremembo ali razveljavitev sklepa. Pritožba ni utemeljena. Dolžnik je prišel sam s seboj v nasprotje, saj izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, sam pa ni hotel sodelovati pri ugotavljanju drugače zatrjevanega dejanskega stanja, saj pravilno vabljen ni prišel na narok. Sodišče je tako razpolagalo samo z izpovedbo upnika, ki pa je potrdil, da dolžnik ni izpolnil obveznosti iz izvršilnega naslova. Sodišče je tako pravilno ugotovilo, da je dolžnik upnika le navidezno in formalno sprejel na delo, ni pa dela dejansko omogočil. Nasprotno, pritiskal je na upnika naj odide, ker zanj pri dolžniku ni dela in mu tudi plačila ne bo dal. Pod takšnim pritiskom upnik ni mogel nadaljevati z delom in ga je zato po krivdi dolžnika upravičeno zapustil. Drugačno dejansko stanje pa bi se lahko ugotavljalo, če bi se dolžnik zglasil na narok. Če bi bili obe stranki prisotni na naroku, bi lahko prišlo celo do spora glede dejstev o prenehanju terjatve iz izvršilnega naslova in do napotitve na pravdo zaradi nedopustnosti izvršbe. O vseh teh možnostih sodišče ni moglo razpravljati, ker dolžnika ni bilo na naroku. Na naroku bi se razpravljalo tudi o drugih vprašanjih, ki jih dolžnik zatrjuje v pritožbi. Glede na navedene razloge je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Glede na zavrnitev pritožbe pritožnik sam trpi pritožbene stroške.