Jedro

Sodišče mora obrazloženo pojasniti, zakaj določenih stroškov, ki jih je stranka priglasila, ni priznalo kot potrebnih.

Sestava stroškovnika, s katerim stranka priglasi stroške opravljenih procesnih dejanj (sestavljanja vlog in zastopanja na narokih), je logično povezana s samimi temi dejanji in je že zajeta v tarifnih številkah, s katerimi so ovrednotena ta dejanja.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna toženi v roku 15 dni plačati potrebne stroške tega postopka v višini 6.080,83 EUR, po preteku izpolnitvenega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

V preostalem delu se pritožba zavrne.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 123,20 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku tega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano II. točko izreka sodbe odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi v roku 15 dni plačati potrebne stroške tega postopka v višini 4.443,24 EUR, po preteku izpolnitvenega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper II. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje se zaradi bistvene kršitve določb postopka in napačne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da s sodbo spremeni odločitev sodišča prve stopnje v II. točki sodbe tako, da tožečima strankama naloži nerazdelno povrnitev stroškov tožene stranke v višini 7.389,43 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila, podredno pa da s sodbo razveljavi II. točko sodbe in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbo tožene stranke zavrne in potrdi II. točko sodbe sodišča prve stopnje, stroške odgovora na pritožbo tožečih strank pa naloži v plačilo toženi stranki v roku 8 dni, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Tožena stranka izpodbija zgolj izrek o stroških, ki je vsebovan v II. točki izreka sodbe, zato je pritožbeno sodišče o njeni pritožbi odločilo s sklepom (prvi odstavek 166. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Ker vrednost izpodbijanega dela sklepa presega 800 EUR, je o pritožbi odločil senat (sedma alineja drugega odstavka 366.a člena ZPP).

6. Skladno s 155. členom ZPP pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, se taki stroški odmerijo po tarifi.

7. Pritožbeni očitek, da sklepa o stroških zaradi nezadostne obrazloženosti ni mogoče preizkusiti, je utemeljen. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa o stroških navedlo, da je prisodilo stroške za sestavo odgovora na tožbo, prvo in tretjo pripravljalno vlogo, končno poročilo stranki, pristop na prvi narok, 2+1 % materialnih stroškov in 22 % DDV na odvetniške storitve. Navedlo je, da je odmera stroškov v spisu razvidna na listovni številki 103/2. Na stroškovniku tožene stranke na zadnji strani listovne številke 103 spisa je sodišče prve stopnje označilo, katere stroške je priznalo in katerih ni oziroma jih ni priznalo v priglašeni višini. Na stroškovniku je razviden tudi izračun priznanih stroškov, s katerim je sodišče prve stopnje izračunalo znesek, ki ga je navedlo v izrek. Navedeno zadošča za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini, ne pa tudi za dosego standarda obrazloženosti odločitve o stroških po temelju. Sodišče mora namreč obrazloženo pojasniti, zakaj določenih stroškov, ki jih je stranka priglasila, ni priznalo kot potrebnih.1 Pritožnica utemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje toženi stranki ni priznalo vseh priglašenih stroškov, pri čemer pa ni obrazložilo, zakaj teh stroškov ni priznalo. Pritožbeno sodišče je ocenilo, da lahko storjeno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP glede na njihovo naravo odpravi samo tako, da navede manjkajoče razloge.

8. Sodišče prve stopnje pravilno ni priznalo priglašene nagrade za sestanek s stranko po tarifni številki 43/1 Odvetniške tarife (OT) in študij spisa po tarifni številki 43/2 OT, ker ni šlo za samostojni storitvi, ampak sta ti dve storitvi že zajeti v stroških sestave odgovora na tožbo, pripravljalnih vlog in zastopanja na naroku. Prav tako ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje priznati nagrado za zastopanje tožene stranke na pripravljalnem naroku. V obravnavani zadevi je bil takoj po končanju pripravljalnega naroka izveden prvi narok za glavno obravnavo. OT vsebuje posebno določilo za vrednotenje pripravljalnega naroka samo za primer, ko pripravljalnemu naroku ni sledil prvi narok (tarifna številka 21/2 OT). Posebnega določila o vrednotenju pripravljalnega naroka v primeru, ko se takoj po njegovem zaključku izvede prvi narok za glavno obravnavo, pa OT ne vsebuje. V sodni praksi, s katero se strinja tudi pritožbeno sodišče, se je za takšne primere ustalilo stališče, da je stranka upravičena samo do povrnitve odvetniških stroškov za zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo, ne pa tudi za zastopanje na pripravljalnem naroku, ker ne gre za posebno storitev. Dvojna tematika, determinirana z izvedbo prvega naroka za glavno obravnavo neposredno po zaključku pripravljalnega naroka, pa lahko povzroči dalj časa trajajoč narok, kar se odrazi pri vrednotenju časa, potrebnega za zastopanje.2 V zvezi s sklicevanjem pritožnice na obvezno razlago Odvetniške zbornice Slovenije glede vrednotenja pripravljalnega naroka po OT pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da sodišča niso vezana na obvezne razlage in pojasnila, ki jih daje Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije. Sodišča so vezana na ustavo in zakon (125. člen Ustave RS in prvi odstavek 3. člena Zakona o sodiščih). Zakon sodiščem predpisuje uporabo odvetniške tarife (prvi odstavek 20. člena Zakona o odvetništvu in drugi odstavek 155. člena ZPP), ne predpisuje pa uporabe obveznih razlag in pojasnil Upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije.

9. Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje, da ni priznalo nagrade za sestavo stroškovnika, ki ga je tožena stranka predložila na naroku dne 11. 7. 2023 in za njegovo sestavo priglasila nagrado v višini 50 točk na podlagi tarifne številke 43/3 OT. Sodna praksa glede priznavanja nagrade za sestavo stroškovnika ni enotna, v nekaterih primerih je posebna nagrada za sestavo stroškovnika priznana3, v nekaterih pa ne.4 Po mnenju pritožbenega sodišča sestava stroškovnika, ki vsebuje seznam vseh stroškov postopka, ne predstavlja samostojne storitve, za katero se prizna posebna nagrada. Tarifna številka 43 se uporablja le za storitve, ki niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. Sestava stroškovnika, s katerim stranka priglasi stroške opravljenih procesnih dejanj (sestavljanja vlog in zastopanja na narokih), je logično povezana s samimi temi dejanji in je že zajeta v tarifnih številkah, s katerimi so ovrednotena ta dejanja. Navedeno po presoji pritožbenega sodišča velja ne glede na to, ali je stranka stroške posameznega dejanja priglašala sproti pri opravi vsakega posameznega dejanja, ali pa v enotnem popisu stroškov, ki ga je predložila na koncu glavne obravnave.

10. Utemeljeni pa so pritožbeni očitki, da bi sodišče prve stopnje moralo priznati nagrado za sporočilo sodišču, sestavo druge pripravljalne vloge, sestavo četrte pripravljalne vloge, sestavo pete pripravljalne vloge in urnino za odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko za pristop na narok.

11. S sporočilom sodišču, datiranem na dan 4. 4. 2023, je tožena stranka sodišču prve stopnje predložila dokazilo o vročitvi svoje prve pripravljalne vloge neposredno pooblaščencu tožeče stranke. Za to sporočilo je treba priznati nagrado v višini 20 točk po tarifni številki 43/4 OT.

12. V drugi pripravljalni vlogi z dne 5. 5. 2023 je tožena stranka navedla novo dejstvo, in sicer da je dne 25. 4. 2023 družba A., d. o. o. za poplačilo sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru I 307/2019 opravila nakazilo v višini 413.814,04 EUR v korist pooblaščenca tožeče stranke, ter predložila dokazila za to dejstvo. Za to pripravljalno vlogo je treba priznati nagrado v višini 1.275 točk po tarifni številki 20/2 OT. Tožena stranka je v četrti pripravljalni vlogi z dne 6. 7. 2023 odgovorila na navedbe tožeče stranke iz njene druge pripravljalne vloge in v zvezi s tem podala obsežna pravna naziranja. Strošek sestave četrte pripravljalne vloge je zato treba šteti kot potreben za pravdo, kljub temu, da je bila ta vloga vložena v nasprotju z določbo četrtega odstavka 269. člena ZPP, ki določa, da lahko med pripravami za glavno obravnavo vsaka stranka brez poziva sodišča pošlje le dve pripravljalni vlogi, to pa sme storiti najpozneje 15 dni pred pripravljalnim narokom. Treba je namreč upoštevati tudi določbo ZPP, da sme stranka do vključno prvega naroka za glavno obravnavo podajati nove navedbe in dokazne predloge (prvi odstavek 286. člena ZPP), pravna naziranja pa lahko podaja brez časovne omejitve. Za četrto pripravljalno vlogo je treba priznati nagrado v višini 850 točk po tarifni številki 20/3 OT. V peti pripravljalni vlogi z dne 6. 7. 2023 je tožena stranka skladno s pozivom v sklepu sodišča prve stopnje z dne 28. 6. 2023 podala povzetek svojih bistvenih navedb. Ker pa ta vloga vsebuje samo povzetek bistvenih navedb, ki jih je stranka do takrat že podala, in ne podaja novih trditev o dejstvih, dokaznih predlogov ali pravnih naziranj, te vloge ni mogoče šteti za nadaljnjo obrazloženo pripravljalno vlogo po tarifni številki 20/3 OT, ampak jo je treba šteti za drugo vlogo po tarifni številki 20/4 OT in ovrednotiti v višini 50 točk. 13. Četrti odstavek 6. člena OT določa, da pripada odvetniku za odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko za vsake začete pol ure 20 točk. Pooblaščenka tožene stranke ima sicer sedež v istem kraju kot sodišče prve stopnje, vendar pa se njen poslovni naslov (Š. 00., X.) ne nahaja v neposredni bližini sodišča prve stopnje (P. 00., X.). Toženi stranki je tako treba priznati povrnitev stroškov urnine za odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko za pristop na narok dne 11. 7. 2023 v višini 20 točk (in ne 40 točk, kot je priglasila tožena stranka), ker skupni čas potovanja v obe smeri po podatkih spletne aplikacije Google Maps ne presega 30 minut. 14. Upoštevaje stroške, ki jih je priznalo sodišče prve stopnje, in zgoraj predstavljena stališča pritožbenega sodišča je tožena stranka upravičena do povrnitve naslednjih stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje: sestava odgovora na tožbo v višini 1.700 točk (tarifna številka 20/1 OT), sestava prve pripravljalne vloge v višini 1.700 točk (tarifna številka 20/1 OT), sestava sporočila sodišču v višini 20 točk (tarifna številka 43/4 OT), sestava druge pripravljalne vloge v višini 1.275 točk (tarifna številka 20/2 OT), sestava tretje pripravljalne vloge v višini 850 točk (tarifna številka 20/3 OT), sestava četrte pripravljalne vloge v višini 850 točk (tarifna številka 20/3 OT), sestava pete pripravljalne vloge v višini 50 točk (tarifna številka 20/4 OT), zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo v višini 1.700 točk (tarifna številka 21/1 OT), urnina za odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko v višini 20 točk (četrti odstavek 6. člena OT), končno poročilo stranki v višini 50 točk (tarifna številka 43/3 OT), materialni stroški v višini 92,15 točk (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV, kar skupaj znaša 6.080,83 EUR.

15. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je pritožba tožene stranke delno utemeljena, je pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka spremenilo tako, da je tožeča stranka dolžna toženi v roku 15 dni plačati5 potrebne stroške tega postopka v višini 6.080,83 EUR, po preteku izpolnitvenega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo.

16. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na drugem odstavku 165. člena v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP. Uspeh tožene stranke v pritožbenem postopku je približno 56 %, vendar tožena stranka ni zahtevala povrnitve stroškov pritožbenega postopka. Uspeh tožeče stranke, ki je zahtevala povrnitev stroškov pritožbenega postopka, pa je približno 44 %. Tožena stranka mora torej tožeči stranki povrniti 44 % njenih stroškov pritožbenega postopka, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo po priglašenem stroškovniku in v skladu z OT. Stroški pritožbenega postopka tožeče stranke obsegajo stroške sestave odgovora na pritožbo v višini 375 točk, kar znaša 225,00 EUR (tar. št. 22/1 OT), materialne stroške v višini 4,50 EUR (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV, kar skupaj znaša 279,99 EUR. Tožena stranka mora torej tožeči stranki povrniti 123,20 EUR njenih stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni po prejemu te sodne odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za izpolnitev obveznosti dalje.

1 N. Betetto, Pravdni postopek : zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, 2006, str. 59; M. Pintarič Pec, Stroški v pravdnih postopkih, Pravosodni bilten, 2/2019, str. 168. 2 Glej npr. sklepe VSL I Cp 2017/2020 z dne 30. 11. 2020, I Cp 193/2021 z dne 15. 3. 2021 in V Cpg 693/2021 z dne 12. 1. 2022. V sodni praksi je sicer mogoče najti tudi drugačno stališče, npr. v sklepu VSM I Cpg 25/2022 z dne 24. 2. 2022. 3 Sklepa VSL II Cp 91/2020 z dne 9. 3. 2020 in I Cp 270/2022 z dne 20. 5. 2022. 4 Sklep VSK II Cp 48/2016 z dne 1. 4. 2016 in sodba VSL I Cpg 950/2007 z dne 23. 4. 2008. 5 Tožena stranka v pritožbi zahteva, da pritožbeno sodišče odločitev o stroških spremeni tako, da tožnikoma naloži nerazdelno povrnitev stroškov tožene stranke. Pritožbeno sodišče temu predlogu ne more slediti že zato, ker tožena stranka pred sodiščem prve stopnje ni zahtevala nerazdelne povrnitve pravdnih stroškov.