Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je bila korist otrok tudi sicer glavno vodilo in smoter nepravdnega postopka in da prav ta korist narekuje, da udeleženca tega postopka kot starša sama krijeta vsak svoje stroške postopka in da (potrebne) skupne stroške postopka (nagrado in stroške izvedenke) krijeta po enakih delih.
Pritožbi se zavrneta in se potrdi izpodbijani sklep.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, (I.) da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka in (II.) da sta udeleženca dolžna v roku 15 dni po pravnomočnosti tega sklepa povrniti nagrado in stroške izvedenke klinično psihološke stroke dr. M. H. (odmerjene s pravnomočnim sklepom), vsak v višini 906,48 EUR in na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Celju, sicer bo sodišče stroške prisilno izterjalo. V obrazložitvi sklepa je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je s pravnomočnim sklepom dovolilo predlagateljici izvajanje šolanja na domu za šoloobvezne otroke in odločilo, da bo o stroških tega nepravdnega postopka odločilo s posebnim sklepom. Predlagateljica stroškov ni priglasila, nasprotni udeleženec pa je priglasil potne stroške za prihod na tri obravnave in za pregled pri izvedenki. Izvedenki je bila s pravnomočnim sklepom odmerjena nagrada s stroški v višini 1.812,95 EUR. Ker je bilo glavno vodilo nepravdnega postopka korist otrok, je sodišče prve stopnje odločilo, da njihova starša (predlagateljica in nasprotni udeleženec) krijeta vsak svoje stroške postopka. Predlagateljičinemu predlogu je bilo ugodeno, izvedba dokaza z izvedencem pa je bila, ker je bilo nujno potrebno strokovno znanje izvedenca, nujno potrebna zaradi ugotavljanja koristi otrok, ki so izrazili željo za šolanje na domu. Stroški izvedenke so skupni (potrebni) stroški postopka, za katere je prav, da jih udeleženca krijeta po enakih delih.
2. Zoper predmetni sklep je predlagateljica vložila pravočasno pritožbo, v kateri (med drugim) navaja, da se z izpodbijanim sklepom ne strinja, da je predlog vložila na prošnjo otrok, da so stroški nastali izključno po volji nasprotnega udeleženca in na podlagi nekorektnega delovanja Centra za socialno delo ... (CSD) in da se predlagateljica ni strinjala s predlogom CSD o postavitvi izvedenca, ampak je želela, da se upošteva volja otrok. Predlagateljica želi ponovni premislek in oprostitev polovičnega plačila sodne izvedenke ter izpostavlja, da so vsa sredstva namenjena potrebam otrok, zato bi se jim s sklepom prizadejala še ena krivica.
3. Zoper predmetni sklep je tudi nasprotni udeleženec vložil pravočasno pritožbo, s katero izpodbija zavrnitev priglašenih stroškov in odločitev o povrnitvi stroškov izvedenke. Med drugim1 navaja, da naj bi izjavil, da si bo uredil brezplačno pravno pomoč (BPP), če mu bo sodišče stroške dodelilo v breme, saj ima zanjo vse pogoje. V nadaljevanju pritožbe obširno izpostavlja, da celoten pravdni postopek nima utemeljenih razlogov in da izvedba dokaza z izvedenko ni bila potrebna, saj je sodišče že razpolagalo z mnenjem iz dveh predhodnih postopkov o istem vprašanju ter ni bilo nobenih novih ali drugačnih ugotovitev. Sodišče je o isti zadevi odločalo trikrat. Nasprotni udeleženec želi svoj del stroškov ali poravnati s pomočjo BPP oziroma naj jih krije sodišče ali naj stroške izvedenke v celoti krije predlagateljica. V dveh predhodnih postopkih je za tovrstne stroške koristil BPP, v tem postopku pa naj bi mu razpravljajoča sodnica na vprašanje, če bo moral kriti stroške izvedenke, odvrnila, da bo o tem obveščen naknadno. Če bi bil pravočasno obveščen o stroških, bi si uredil BPP. Izvedensko mnenje je neprofesionalno in pristransko. Stroške naj plačajo tisti, ki so postopek ali del postopka naročili.
4. Pritožbi nista utemeljeni.
5. Izvedenko je sodišče prve stopnje angažiralo po uradni dolžnosti in ne na predlog CSD, kot zmotno v pritožbi meni predlagateljica, ker ob izraženih volji otrok, mnenju CSD in nesoglasju nasprotnega udeleženca glede ponovnega predlagateljičinega predloga za šolanje na domu ni razpolagalo s potrebnim strokovnim znanjem v zvezi z ugotavljanjem koristi otrok, nato pa se je pri odločitvi o šolanju otrok na domu med drugim oprlo tudi na njeno ekspertizo. Predlagateljica se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na okoliščino, da je predlog vložila na prošnjo otrok, saj ji je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da je bila korist otrok tudi sicer glavno vodilo in smoter nepravdnega postopka in da prav ta korist narekuje, da udeleženca tega postopka kot starša sama krijeta vsak svoje stroške postopka in da (potrebne) skupne stroške postopka (nagrado in stroške izvedenke) krijeta po enakih delih. Prav zaradi ugotavljanja navedene koristi je bila izvedenka angažirana, zato ni relevanten pritožbeni očitek, da predlagateljica s predlogom za postavitev izvedenke ni soglašala, ampak je želela, da se upošteva volja otrok. Čeprav je bila predlagateljica s (tretjim) predlogom za šolanje na domu uspešna, iz tega ne izhaja, da so stroški nepravdnega postopka nastali po krivdi nasprotnega udeleženca in CSD, ker sta šolanju na domu nasprotovala. Po presoji pritožbenega sodišča je izpodbijani sklep pravilen in skladen z določbami Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) ter s sodno prakso, ki jo je v izpodbijanem sklepu izpostavilo že prvostopenjsko sodišče. Pri odločanju o predlagateljičini pritožbi pritožbeno sodišče nima zakonske podlage, da bi o predmetnih stroških ponovno premislilo oziroma da bi predlagateljico oprostilo polovičnega plačila nagrade in stroškov izvedenke, ker naj bi predlagateljica sredstva namenjala potrebam otrok in ker naj bi se otrokom z izdanim sklepom prizadejala še ena krivica. Slednje pritožbeno zatrjevane okoliščine so hkrati še pavšalne in z ničemer izkazane.
6. Neupoštevni so vsi pritožbeni očitki nasprotnega udeleženca, ki se nanašajo na odločitev o glavni stvari, saj gre za pravnomočno odločitev o šolanju na domu, medtem ko je predmet izpodbijanja sklep o povrnitvi nepravdnih stroškov. Enako velja za očitke, ki se nanašajo na (ne)potrebnost nagrade in stroškov izvedenke, saj gre za stroške, ki so prav tako predmet drugega in (po neuspešni pritožbi nasprotnega udeleženca) pravnomočnega sklepa. Ob upoštevanju določbe drugega odstavka 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, se brezplačna pravna pomoč lahko dodeli šele po dnevu od vložitve prošnje, torej ne tudi za dejanja, opravljena istega dne, kot je bila vložena prošnja, zato je zavzemanje nasprotnega udeleženca, da želi stroške poravnati s pomočjo BPP oziroma da naj stroške krije sodišče, neutemeljeno. Sodišče prve stopnje je obema udeležencema nepravdnega postopka pojasnilo (l. št. 101), da se bodo sredstva za izvedenko začasno založila iz sredstev sodišča. Nasprotni udeleženec se je neuspešno že pritožil zoper sklep o odmeri nagrade in stroškov izvedenki, hkrati pa v predmetni pritožbi navaja, da je za tovrstne stroške v dveh prejšnjih nepravdnih postopkih, kjer se je obravnavalo isto vprašanje, koristil BPP. Na zadnjem naroku je nasprotni udeleženec priglasil svoje potne stroške in izrazil mnenje, da ni dolžan plačati stroškov izvedenke, pri čemer ga je sodišče prve stopnje seznanilo, da bo o stroških postopka odločilo skladno z veljavno zakonodajo. Iz vsega navedenega ne izhaja, da je bil nasprotni udeleženec kakorkoli zaveden s strani sodišča prve stopnje in je pritožba nasprotnega udeleženca v tej smeri neutemeljena. Ker je bila predlagateljica s predlogom za šolanje na domu, ki mu je nasprotni udeleženec nasprotoval, uspešna, je neutemeljeno tudi zavzemanje, da naj stroške plačajo tisti, ki so postopek naročili.
7. Ker drugih (upoštevnih in konkretiziranih) pritožbenih očitkov zoper sklep udeleženca nepravdnega postopka nista podala, je pritožbeno sodišče opravilo še preizkus izpodbijanega sklepa glede pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in 37. členom ZNP). Ker tudi takšnih razlogov ni našlo, je pritožbi zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).
1 Gre za obširno pritožbo, ki jo je pritožbeno sodišče povzelo le v bistvenem.