Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Delitev stvari na način, da se solastna stvar dodeli solastniku, ki izkaže upravičeno večji interes (na način določen v 3. odst. 122. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP), ima prednost pred načinom delitve s prodajo in razdelitvijo izkupička (način iz 123. člena Zakona o nepravdnem postopku).
Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se stanovanje št. 4 v I. nadstropju stanovanjskega bloka ..., deli tako, da se proda na dražbi, izkupiček pa razdeli enako med oba solastnika K. L. in K. L. Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložila pritožbo nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov navedenih v 1. odst. 353. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77, v kateri predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi navaja, da sodišče ni upoštevalo, da je nasprotna udeleženka predlagatelju ponudila izplačilo v skladu s cenitvijo sodnega izvedenca, ki je v spisu, vendar je predlagatelj to ponudbo odklonil. Sodišče bi moralo ugotoviti, da ima nasprotna udeleženka večji interes do stanovanja in odločiti, da le-tega dodeli nasprotni udeleženki z njeno dolžnostjo, da predlagatelj izplača vrednost njegovega solastniškega deleža v roku treh mesecev.
V odgovoru na pritožbo predlagatelj navaja, da ponudba za izplačilo vrednosti predlagateljevega deleža ni realna in primerna, ker ne ustreza resnični vrednosti njegovega solastniškega deleža. Pritožba je utemeljena.
Delitev stvari na način, da se solastna stvar dodeli solastniku, ki izkaže upravičeno večji interes (na način določen v 3. odst. 122. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP), ima prednost pred načinom delitve s prodajo in razdelitvijo izkupička (način iz 123. člena Zakona o nepravdnem postopku). Nasprotna udeleženka je v tem postopku uveljavljala večji interes do solastne stvari in predlagatelju ponudila znesek za izplačilo njegovega solastniškega deleža. Ponudbo nasprotne udeleženke je predlagatelj zavrnil, ker meni, da ponudeni znesek ne ustreza vrednosti njegovega solastniškega deleža na stvari, ki se deli. Ponudba nasprotne udeleženke temelji na oceni vrednosti solastne stvari iz maja 1994 in je vprašljivo, glede na splošno znane cene za m2 stanovanja v Ljubljani, ali še odraža pravo vrednost stvari, ki se deli.
V nadaljnjem postopku naj sodišče prve stopnje zato ponovno ugotovi vrednost stvari, ki se deli, ugotovi, ali ima nasprotna udeleženka večji interes do stvari in ali je predlagatelju pripravljena izplačati vrednost njegovega solastniškega deleža v roku, ki je določen v zakonu in nato o stvari ponovno odloči.