Zaslišanje oškodovanca kot priče in osumljenca v postopku posameznega preiskovalnega dejanja po naravi stvari ne pomeni uveljavljanja sodnega varstva pravic oškodovanca, zato mu pravica do BPP ne gre.
I.Tožba se zavrne.
II.Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.
1.Okrožno sodišče v Novem mestu, Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju toženka) je z izpodbijano odločbo zavrnilo tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
2.Dejanske okoliščine zadeve med strankama niso sporne: tožniku, ki je sicer državljan Demokratične Republike Kongo, prebiva pa na Madžarskem, je bila s sodbo Okrožnega sodišča v Krškem z dne 15. 7. 2024 izrečena kazen zapora, ki jo je prestajal na Dobu pri Mirni. S to sodbo mu je bila izrečena tudi stranska kazen izgona tujca iz ozemlja Republike Slovenije za dobo štirih let. Tožnik je bil s prestajanja zaporne kazni odpuščen ter nato izgnan na Madžarsko. Še med prestajanjem kazni zapora pa naj bi bilo zoper tožnika storjeno kaznivo dejanje po prvem odstavku 122. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). V tej zvezi pred Okrajnim sodiščem v Trebnjem v zadevi I Kpd 55073/2025 zoper osumljenca teče kazensko preiskovalni postopek oziroma se opravljajo posamezna preiskovalna dejanja, za pravno svetovanje in zastopanje v okviru katerih je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik v tem postopku nastopa kot oškodovanec oziroma žrtev kaznivega dejanja. Osumljenec kaznivega dejanja je bil tekom tega postopka že zaslišan, pri tem je bil navzoč tudi s strani tožnika pooblaščen odvetnik (ki ga je tožnik tudi navedel za izvajalca brezplačne pravni pomoči). Sodišču v Budimpešti je bilo s strani Okrajnega sodišča v Trebnjem poslano zaprosilo za zaslišanje tožnika kot oškodovanca. Zaslišanje do odločitve toženke še ni bilo opravljeno.
3.Toženka je tožnikovo prošnjo zavrnila, ker je ocenila, da tožnik za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne izpolnjuje objektivnega oziroma vsebinskega kriterija iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). V obrazložitvi svoje odločitve se toženka sklicuje na stališča sodbe Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 19/2022 z dne 31. 8. 2022 in navaja, da je pri odločitvi bistveno, da tožnik kot oškodovanec kaznivega dejanja v sodnem postopku, na katerega se prošnja nanaša, ne uveljavlja kakšne od pravic, ki jih imajo oškodovanci v kazenskem postopku. Iz same kazenske zadeve oziroma navedenega zapisnika ne izhaja, da bi tožnik v fazi, ko sodišče opravlja posamezna preiskovalna dejanja, že priglasil premoženjskopravni zahtevek. Tožnik kot oškodovanec v postopku torej nima statusa stranke, ampak udeleženca. Zaslišanje osumljenca in zaslišanje oškodovanca kot priče v postopku posameznih preiskovalnih dejanj po naravi stvari ne pomenita uveljavljanja sodnega varstva oškodovančevih pravic, ampak gre za dejanja dokazovanja.
4.Zoper to odločbo je tožnik vložil tožbo. Jedro njegovih tožbenih navedb predstavlja stališče, da je treba položaj oškodovanca oziroma žrtve kaznivega dejanja obravnavati enako ne glede na to, ali zoper storilca poteka preiskava ali pa se opravljajo posamezna preiskovalna dejanja, saj gre v vseh primerih že za kazenski postopek. Po že uveljavljenih stališčih Evropskega sodišča za človekove pravice in Ustavnega sodišča Republike Slovenije (na primer v odločbi Up 320/14, U-I-5/17 z dne 14. 9. 2017) ima oškodovanec pravico sodelovati v kazenskem postopku, če je od izida slednjega lahko odvisna poznejša odločitev o njegovih pravicah in interesih v civilnem postopku. Oškodovanec v kazenskem postopku varuje tudi svoje osebno dostojanstvo. V okviru načela poštenega postopka iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP) je zato po tožnikovem mnenju pomembno, da je tudi oškodovancu zagotovljeno jamstvo, da lahko ves čas postopka pred sodiščem varuje svoje pravice, četudi se postopek nahaja šele v fazi posameznih preiskovalnih dejanj. Tožnik meni, da njegova prošnja ni očitno nerazumna, saj se nanaša na sodni postopek, za katerega je pristojno sodišče in ga sodišče, čeprav posredno, začne prav na predlog tožnika kot oškodovanca. V tožnikovem interesu je, da je storilec kaznivega dejanja obsojen. To je pomembno tako za tožnikov osebni kot tudi socialno-ekonomski položaj. Utemeljenost njegove prošnje dodatno utemeljuje okoliščina, da je tujec, da ne razume slovensko, da živi v tujini in ima prepoved vstopa v Republiko Slovenijo, kar pomeni, da lahko kazenski postopek spremlja zgolj po odvetniku. Tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov upravnega spora.
5.Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču predložila upravni spis zadeve.
6.Tožba ni utemeljena.
7.Prvi odstavek 1. člena ZBPP določa, da je namen brezplačne pravne pomoči po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživetje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Po drugem odstavku istega člena se za sodno varstvo po tem zakonu poleg varstva pravic, obveznosti in pravnih razmerij ter varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah pred za to ustanovljenimi sodišči štejejo tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določenih z zakonom. Podrobneje v prvem odstavku 7. člena ZBPPdolo0da, da sebrezpla0dna pravna pomo0d po tem zakonu lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, dolo0dene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodi0d3ei splo61ne pristojnosti in specializiranimi sodi0d3ei v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodi610dem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami in osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov (v nadaljnjem besedilu sodni postopki), ter kot oprostitev pla0dila stro61kov sodnega postopka. V primerih iz drugega odstavka 7. 0dlena sedodeli tudi za postopke pred mednarodnimi sodi610di ali arbitra7ei.
8.Glede na navedeno je v zadevi bistveno vprašanje, ali tožnik v postopku posameznih preiskovalnih dejanj pred Okrajnim sodiščem v Trebnjem, na katerega se nanaša prošnja za brezplačno pravno pomoč, kot oškodovanec in žrtev kaznivega dejanja uveljavlja sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov (z vidika 23. člena Ustave). Po presoji sodišča se toženka v obrazložitvi svoje odločitve, da tožniku pravica do brezplačne pravne pomoči ne pripada, ker kot oškodovanec v tem postopku ne uveljavlja kakšne od pravic, ki jih imajo oškodovanci v kazenskem postopku, pravilno sklicuje na stališča Vrhovnega sodišča v sodbi v zadevi X Ips 19/2022 z dne 31. 8. 2022, ki se nanaša na obravnavani zadevi primerljive pravne in dejanske okoliščine.
9.Sodišče se strinja s tožnikom, da glede pravice do brezplačne pravne pomoči ne sme prihajati do razlikovanja med prosilci glede na to, ali zoper osumljenca oziroma obdolženca teče preiskovalni postopek pred okrožnim sodiščem ali pa se opravljajo posamezna preiskovalna dejanja pred okrajnim sodiščem (tako kot v obravnavanem primeru), vendar to ni bistveno; bistveno je to, kar je navedeno zgoraj, torej ali sodišče v tem kazenskem postopku, na katerega se nanaša prošnja za brezplačno pravno pomoč, odloča o pravicah in pravnih interesih prosilca (tožnika) kot oškodovanca.
10.To je treba presoditi z več vidikov, saj lahko oškodovanec v kazenskem postopku nastopa v različnih vlogah: kot upravičeni tožilec (bodisi kot zasebni tožilec bodisi kot oškodovanec kot tožilec, tj. subsidiarni tožilec) ali kot stranski udeleženec postopka, v katerem pregon sicer vodi državni tožilec. Lahko je tudi le predlagatelj postopka; to pomeni, da je volja po sprožitvi kazenskega pregona na njem, postopek pa v nadaljevanju vodi državni tožilec (neodvisno od oškodovančeve volje).
11.V zadevi ni sporno, da je tožnik prošnjo vložil v postopku posameznih preiskovalnih dejanj, in sicer zasliševanja osumljenca oziroma obdolženca ter zasliševanja priče, torej sebe kot oškodovanca in da v tem postopku nima položaja oškodovanca kot tožilca oziroma zasebnega tožilca. Tožnik v svoji prošnji za brezplačno pravno pomoč tudi ni navedel, da bi že v okviru obravnavanih posameznih preiskovalnih dejanj uveljavljal premoženjsko pravni zahtevek. Nasprotno, navedel je, da bo odškodnino od storilca uveljavljal kasneje, v pravdnem postopku (7. točka obrazložitve izpodbijane odločbe), kar pomeni, da je njegova možnost uveljavljanja te civilne pravice v tem kazenskem postopku le hipotetična. Navedeno pomeni, da ima toženka prav, da tožnik v postopku posameznih preiskovalnih dejanj nima statusa stranke v kazenskem postopku in ne uveljavlja sodnega varstva svojih pravic ali pravnih interesov. Prošnja za brezplačno pravno pomoč ni utemeljena.
12.Glede na vsebino tožbe sodišče v tej zvezi dodaja, da Ustavno sodišče v odločbi, na katero se sklicuje tožnik v tožbi, položaja oškodovanca v kazenskem postopku ni presojalo z vidika upravičenosti do brezplačne pravne pomoči in v tej zvezi glede pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave, pač pa se navedena presoja nanaša pravico do pravnega sredstva; Ustavno sodišče je odločilo, da oškodovanec v kazenskem postopku ni stranka (če ni niti subsidiarni tožilec niti zasebni tožilec), lahko pa varuje svoje premoženjske in nepremoženjske pravice (tudi osebnostne pravice). To po presoji sodišča še ne pomeni, da ima pravico do brezplačne pravne pomoči. Ustavno sodišče o tem v tej odločbi ni odločalo. Je pa Ustavno sodišče v odločbi Up-417/16 z dne 18. 3. 2021, ki jo v obrazložitvi svojega zgoraj omenjenega stališča izpostavlja tudi Vrhovno sodišče, pojasnilo, da oškodovanec pravice, da se kazensko preganja tretja oseba ali da je ta obsojena za kaznivo dejanje, ne more zahtevati neodvisno; ta pravica mora biti neločljivo povezana z njegovo pravico uveljavljati civilnopravni zahtevek, čeprav le zato, da bi si zagotovil simbolično odškodnino ali pravico do "dobrega ugleda". Le v takih primerih zahtevki oškodovanca sodijo v civilni okvir prvega odstavka 6. člena EKČP, ki ga v tožbi izpostavlja tudi tožnik.
13.Tožnik se v tožbi v podporo svoje prošnje neutemeljeno sklicuje tudi na svoje pravice, ki jih ima kot oškodovanec po Zakonu o kazenskem postopku (navaja šesto alinejo 144. člena tega zakona, ki se nanaša na definicijo pojma oškodovanec), ko poudarja, da pravno pomoč potrebuje predvsem zato, da bo že v tej fazi kazenskega postopka lahko učinkovito varoval svoje osebno dostojanstvo; od izida tega je odvisno tudi vprašanje (ne)vodenja (nadaljnjega) kazenskega postopka in njegova poznejša odločitev o pravicah in interesih v civilnem postopku (glede premoženjskopravnega zahtevka). Po oceni sodišča tudi navedeno ne utemeljuje pravice do brezplačne pomoči, saj posamezna preiskovalna dejanja, na katero se prošnja nanaša, predstavljajo dejanja dokazovanja. Namen teh dejanj je pridobiti dokaze in podatke, ki bodo upravičenemu (državnemu) tožilcu, omogočili odločitev o tem, ali naj zoper osumljenca oziroma obdolženca vloži obtožni predlog. Že po naravi stvari to ni namenjeno tožniku kot oškodovancu in uveljavljanju sodnega varstva njegovih pravic. To ne pomeni, da tožnik kot žrtev kaznivega dejanja in oškodovanec v kazenskem postopku ni upravičen do določenih pravic (na primer do navzočnosti ob zaslišanju osumljenca ali obdolženca), pomeni le, da pri tem ni upravičen do brezplačne pravne pomoči odvetnika po določbah ZBPP.
14.Osebne okoliščine, ki jih tožnik izpostavlja v tožbi, to je da je tujec, da ne razume slovensko in da ima prepoved vstopa v Slovenijo, kar pomeni, da bi lahko kazenski postopek spremljal zgolj po odvetniku, navedene presoje ne spremenijo; to so sicer življenjsko povsem razumne okoliščine, ki pa glede na določbi 1. in 7. člena ZBPP ne utemeljujejo pravice do brezplačne pravne pomoči. Bistvena je presoja, ali tožnik v sodnem postopku, na katerega se nanaša prošnja (zaslišanje storilca in zaslišanje oškodovanca kot priče v postopku posameznega preiskovalnega) kot žrtev kaznivega dejanja in oškodovanec uveljavlja svoje pravice. Ker je po pojasnjenem odgovor na to vprašanje nikalen, je odločitev toženke, da v zadevi ni izpolnjen vsebinski pogoj iz 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pravilna.
15.Tožnik s tem, ko je tožbi predložil odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani v zadevi Bpp 2472/2025 sodišču tudi ni izkazal zatrjevane neenotnosti prakse upravnih organov, saj iz obrazložitve navedene odločbe razlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči prosilki niso razvidni. Sodišče se o navedenem ne more izjaviti.
16.Izpodbijana odločba je po navedenem pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene. Ker sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.
17.Sodišče je na podlagi prvega odstavka 59.0dlena ZUS-1 v zadevi odločilo brez glavne obravnave in brez izvedbe dokaznega postopka, ker dejanske okoliščine, na katerih temelji izpodbijana odločba, med strankama niso sporne. Sporna je zgolj razlaga materialnega prava, o 0demer sodi610de lahko odlo0di brez glavne obravnave.
18.Odločitev o stroških postopka v II. točki izreka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.
-------------------------------
1Glej prvi odstavek 52. člena in 136. člen Zakona o kazenskem postopku.
2Prim. tudi 20. in 24. točko obrazložitve sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 19/2022.
3Glej 23. - 27. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča v zadevi Up 320/14, U-I-5/17 z dne 14. 9.2017.
4Glede premoženjsko pravnega zahtevka prim. tudi stališče Vrhovnega sodišča v zgoraj navedeni zadevi, 24. točka obrazložitve.
5V tej zvezi sicer tudi prvi odstavek 59. člena Zakona o kazenskem postopku izrecno določa, da imata oškodovanec in zasebni tožilec pravico opozoriti med preiskavo na vsa dejstva in predlagati dokaze, ki so pomembni za to, da se ugotovi kaznivo dejanje, izsledi storilec kaznivega dejanja in ugotovijo njuni premoženjskopravni zahtevki.