Jedro

Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki ga pritožnik s pritožbenimi navedbami ni uspel izpodbiti, pravilno zaključilo, da predlagatelj trditev o občutno spremenjenih okoliščinah na njegovi strani v zvezi z njegovo zmožnostjo plačevati že določeno preživnino (nazadnje od 1. 2. 2021 dalje v znesku znesek 112,07 EUR mesečno) ni dokazal in da njegovemu predlogu za zmanjšanje preživnine ne gre slediti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Predlagatelj je predlagal, da sodišče njegovo preživninsko obveznost do nasprotne udeleženke, ki je bila določena z Dogovorom o preživnini z dne 11. 10. 2000, nazadnje pa valorizirana po obvestilu o uskladitvi preživnine CSD Celje z dne 3. 5. 2021 na znesek 112,07 EUR mesečno od 1. 2. 2021 dalje, zniža na znesek 60,00 EUR mesečno. Sodišče prve stopnje je predlog, ki v celoti glasi, kot je povzet v I. točki izreka izpodbijanega sklepa, zavrnilo in odločilo, da predlagatelj sam krije svoje stroške postopka.

2. Predlagatelj se je zoper uvodoma navedeni sklep pritožil zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je neutemeljen in protispisen zaključek sodišča po eni strani, da so se potrebe nasprotne udeleženke v obdobju od sklenitve prvotnega dogovora o preživnini do danes bistveno spremenile, in sicer naj bi se povišale, po drugi strani pa, da predlagatelj ni izkazal, da ne bi bil zmožen dogovorjene preživnine plačevati še vnaprej. Ni sporno, da so se potrebe nasprotne udeleženke od sklenitve dogovora dalje spremenile. Prvotni dogovor je bil sklenjen v letu 2000, ko je bila nasprotna udeleženka stara komaj nekaj mesecev. Pri določitvi preživnine so bile upoštevane njene takratne potrebe, ki so znašale bistveno več iz naslova osebne higiene (plenice, ipd.), pa tudi iz naslova predvidene vrtčevske oskrbe, ipd. Teh stroškov danes več ni in so jih nadomestili drugi stroški, ki pa skupne višine mesečnih potreb v bistvenem niso spreminjali (povedano drugače: na enem področju so se stroški zmanjšali, na drugem malce povečali, skupna vsota pa ostaja praktično enaka). Predlagatelj nadalje navaja, da sodišče pri odločanju ni upoštevalo dejstva, da je nasprotna udeleženka prejemnica štipendije, s čimer si pokrije strošek iz naslova šolanja in bivanja v času šolanja. Tekom postopka je izpostavil ekonomsko nesmotrnost najema stanovanja v A. (v kolikor sicer nasprotna udeleženka dejansko še živi v B.). Dejstvo je, da so na voljo redne linijske povezave med B. in A., zato ni razloga, da se ne bi mogla voziti v šolo (avtobusna karta stane cca. 20,00 EUR). Nasprotna udeleženka ni izkazala, da bi se dejansko vsakodnevno udeleževala študijskih obveznosti oziroma da so slednje določene v časovnih terminih, ki ji vožnje z avtobusom ne bi omogočale. Nasprotna udeleženka ima osebni avtomobil, s katerim bi lahko opravljala prevoze do A. v času, ko ima katero izmed študijskih obveznosti. Splošno znano pa je tudi, da so študijske obveznosti - predavanja razpisana v obdobju od meseca oktobra do najkasneje meseca junija (med zimskim in letnim semestrom je tudi enomesečni premor), ostalo obdobje pa je namenjeno izpitom. Tako je neutemeljeno zatrjevanje, da ima nasprotna udeleženka utemeljene stroške najema skozi obdobje celotnega meseca. Sodišče bi moralo to okoliščino upoštevati tudi pri presoji utemeljenosti najema stanovanja v A., česar pa ni storilo. V tem delu je zato nepopolno ugotovilo dejansko stanje in posledično sprejelo napačno odločitev. Predlagatelj vztraja, da bi lahko plačeval preživnino v maksimalnem znesku 60,00 EUR. Sodišče je v celoti povzelo njegove stroške, pri čemer ni nasprotovalo zatrjevanju, da mesečne obveznosti znašajo več kot mesečni prihodki, pri čemer v okvir njegovih potreb niti še ni vključena preživnina. Kljub navedenemu pa je zaključilo, da ni podanih okoliščin, ki bi izkazovale, da predlagatelj plačila preživninske obveznosti v sedanjem znesku več ne zmore. Zaključek sodišča je v tem delu protispisen, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka. Predlagatelj še dodaja, da je izkazano, da drugega oziroma dodatnega dela več ne zmore - nenazadnje je tudi sedaj v bolniškem staležu v posledici poslabšanja zdravstvenega stanja, pri čemer je bilo pojasnjeno, da je v teku tudi postopek za podajo ocene invalidnosti. Predlagatelj nima stroškov, ki bi jih lahko zmanjšal. Že sedaj ima zgolj en topli obrok na dan, v preostanku zaužije manjše suhe obroke. Fitnes je nuja za njegovo psihično zdravje, zato ga ne more opustiti. Drugih stroškov, kot je npr. dopust, pa sploh nima, saj si jih ne more privoščiti. V zvezi z zaključkom sodišča, da nima stikov z nasprotno udeleženko in posledično ne prispeva k njenemu preživljanju v naturalijah, izpostavlja, da je nasprotna udeleženka polnoletna in se lahko sama odloča, ali želi imeti stike s predlagateljem ali ne. Razlog za to, da med strankama ni stikov ali drugih kontaktov, ni na strani predlagatelja. Predlagatelj si je vedno prizadeval, da bi imel kontakt z nasprotno udeleženko, kar je poskušal doseči tudi preko CSD Slovenske Konjice, a se nasprotna udeleženka vabilom CSD ni odzvala. Sporočila pa je, da jo predlagatelj ne zanima in da mu nikoli v življenju ne bo rekla oče ter da nikoli ne bo prestopila njegovega praga. Predlagatelj je nasprotni udeleženki povedal, kar je izpostavil tudi na CSD, da ima nasprotna udeleženka vedno odprta vrata. Da ne misli prestopiti njegovega praga, pa je nasprotna udeleženka jasno in glasno izpovedala tudi na sodišču. Sodišče predmetno okoliščino neutemeljeno vali na pleče predlagatelja, čeprav si je ves čas prizadeval, da bi vzpostavil stik z nasprotno udeleženko. Slednje pa, še zlasti upoštevajoč njeno starost, vsekakor v to ni moč siliti. Predlagatelj pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da v celoti ugodi predlogu, oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Nasprotna udeleženka ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V predmetnem nepravdnem postopku predlagatelj zahteva znižanje preživnine, ki jo je dolžan plačevati za hčerko - nasprotno udeleženko na podlagi dogovora o preživnini, ki sta ga 11. 10. 2000 pri CSD Slovenske Konjice sklenila predlagatelj ter mati nasprotne udeleženke. Starša nasprotne udeleženke sta se dogovorila, da bo predlagatelj za nasprotno udeleženko, rojeno ... 2000, od 1. 7. 2000 dalje plačeval mesečno preživnino v znesku 15.000,00 SIT do vsakega 20. dne v mesecu. Preživnina je bila, kot je predlagatelj navedel v predlogu, v letu 2021 usklajena na znesek 112,07 EUR.

6. Pravno podlago za odločitev o utemeljenosti predloga za znižanje preživnine predstavlja 197. člen Družinskega zakonika (v nadaljevanju: DZ)1. Ko sodišče odloča o utemeljenosti predloga za zvišanje ali znižanje preživnine, mora najprej ugotoviti, ali so se spremenile potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca (odvisno od trditev v predlogu), na podlagi katerih je bila preživnina določena, in šele če to ugotovi, v nadaljevanju ugotavlja (sedanje) potrebe upravičenca in zmožnosti zavezanca. Po ustaljeni sodni praksi morajo biti spremenjene okoliščine v luči prvega odstavka 197. člena DZ (ki je vsebinsko enak prej veljavnemu 132. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR) bistvene oziroma znatne. Spremembe na strani preživninskih zavezancev in upravičencev morajo biti posebej kvalificirane, torej takšne, da bodisi vplivajo na pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje zavezancev bodisi so spremenjene s povečanimi ali zmanjšanimi potrebami na področju življenjskih in drugih potrebnih izdatkov.2

7. Pritožbeno niso izpodbijane ugotovitve sodišča prve stopnje, da predlagatelj tekom postopka ni predložil nobenih zdravniških potrdil, ki bi izkazovala njegovo zatrjevano bojazen, da se bo zaradi bolniškega staleža oziroma morebitne bodoče invalidnosti njegove preživninske zmožnosti trajno in občutno zmanjšale, in da sodišče zaenkrat na podlagi izvedenih dokazov nima podlage za zaključek, da bo predlagatelj v bodoče trajno na račun bolezni oziroma potencialne invalidnosti prejemal občutno nižjo plačo (oziroma nadomestilo) od tiste plače, katero je prejemal pred nastopom bolniškega staleža in za katero je sam povedal, da je znašala v neto znesku cca 730,00 EUR in ki je ob njegovih stroških še ravno zadoščala za plačilo prvotno določene preživnine, ki je nazadnje usklajena v letu 2021 (v obrazložitvi izpodbijanega sklepa glede na predlogu priloženo obvestilo o uskladitvi preživnine napačno - očitno sledeč napačni navedbi v I. točki predloga - zapisano 2020) znašala 112,07 EUR mesečno.

8. Predlagatelj je v prvi pripravljalni vlogi navedel, da njegovi mesečni stroški znašajo cca 800,00 EUR in da prejema mesečno v povprečju 650,00 EUR, kar ne zadošča za pokritje vseh njegovih obveznosti. Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da predlagateljevi stroški mesečno znašajo 612,00 EUR in da je njegova povprečna plača v obdobju od septembra 2021 do decembra 2021 znašala neto 659,68 EUR. Ti dve dejanski ugotovitvi, ki prav tako pritožbeno nista izpodbijani, ne potrjujeta sklepanja pritožnika, da sodišče ni nasprotovalo njegovemu zatrjevanju, da predlagateljeve mesečne obveznosti znašajo več kot njegovi mesečni prihodki. Slednje sklepanje pritožnika tudi sicer nima podlage v obrazložitvi izpodbijanega sklepa.

9. Zaključek sodišča, da ni podanih okoliščin, ki bi izkazovale, da predlagatelj plačila preživninske obveznosti v sedanjem znesku več ne zmore, ni protispisen. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP (zatrjevan ″protispisnost″) je podana le v primeru, če gre pri ugotavljanju odločilnih dejstev za napako pri prevzemanju oziroma prenosu vsebine listin oziroma izpovedb prič, to je tedaj, ko jih je sodišče v razloge sodbe povzelo (prepisalo) z drugačno vsebino, od tiste, ki jo imajo v resnici. Če pa sodišče dokaze presoja oziroma oceni drugače kot pritožnik, gre lahko le za zmotno dokazno oceno. Slednja kršitev pa tudi ni podana, ker je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo izvedene dokaze.

10. Potrebno je izpostaviti, da predlagatelj niti ni zatrjeval, da so se spremenile potrebe upravičenke - nasprotne udeleženke. Kljub temu je sodišče prve stopnje to ugotovilo in v 14. točki obrazložilo, zato ne drži, da je spregledalo, da je bil prvotni dogovor sklenjen v letu 2000, torej v času, ko je bila nasprotna udeleženka stara komaj nekaj mesecev. Sicer pa, kot navaja pritožnik, ni sporno, da so se potrebe nasprotne udeleženke od sklenitve dogovora dalje spremenile. Nedopustne pa so pritožbene navedbe: (-) da so bile posledično pri določitvi višine preživnine upoštevane njene takratne potrebe, ki so znašale bistveno več iz naslova osebne higiene (plenice, ipd.), pa tudi iz naslova predvidene vrtčevske oskrbe, ipd.; (-) da teh stroškov povsem utemeljeno danes, torej 22 let kasneje, več ni in so jih nadomestili drugi stroški, ki pa skupne višine mesečnih potreb v bistvenem niso spreminjali (povedano drugače - na enem področju so se stroški zmanjšali, na drugem malce povečali, skupna vsota pa ostaja praktično enaka). Predlagatelj namreč prvič šele v pritožbi podaja te navedbe3, pri tem pa niti ne zatrjuje niti ne izkaže pogojev iz prvega odstavka 337. člena ZPP (ki se v nepravdnem postopku uporablja v zvezi z 42. členom ZNP-1), zato so vse te navedbe nedopustne (pritožbena novota).

11. Iz enakega razloga, kot je naveden v prejšnjem odstavku, so nedopustne tudi pritožbene navedbe, (-) da ima nasprotna udeleženka svoj osebni avtomobil, s katerim bi lahko opravljala prevoze do A. v času, ko ima katero izmed študijskih obveznosti; (-) da je splošno znano dejstvo, da so študijske obveznosti - predavanja razpisana v obdobju od meseca oktobra do najkasneje meseca junija (med zimskim in letnim semestrom je tudi enomesečni premor), ostalo obdobje je namenjeno izpitom, in da je tako neutemeljeno zatrjevanje, da ima nasprotna udeleženka utemeljene stroške najema skozi obdobje celotnega meseca; (-) da predlagatelj drugega oziroma dodatnega dela več ne zmore; (-) da nima nepotrebnih stroškov oziroma povedano drugače, da nima stroškov, ki bi jih lahko zmanjšal. 12. Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki ga pritožnik s pritožbenimi navedbami ni uspel izpodbiti, pravilno zaključilo, da predlagatelj trditev o občutno spremenjenih okoliščinah na njegovi strani v zvezi z njegovo zmožnostjo plačevati že določeno preživnino (nazadnje od 1. 2. 2021 dalje v znesku znesek 112,07 EUR mesečno) ni dokazal in da njegovemu predlogu za zmanjšanje preživnine ne gre slediti. Pritožbeno sodišče le še dodaja, da je tudi glede na izpovedbo predlagatelja, da je več kot eno leto v bolniškem staležu in da plačuje še dandanes redno preživnino, moč sklepati, da je predlagatelj, kljub temu da ima v bolniškem staležu nižje redne prejemke iz dela, še vedno zmožen plačevati določeno preživnino v nazadnje valoriziranem znesku. Ker je sodišče prve stopnje predlog predlagatelja pravilno zavrnilo iz razloga, ker predlagatelj ni dokazal svojih trditev o občutno spremenjenih okoliščinah na njegovi strani v zvezi z njegovo zmožnostjo plačevati že določeno preživnino, pritožbenemu sodišču ni bilo potrebno presojati pritožbenih navedb o ekonomski nesmotrnosti glede najema stanovanja v A., saj bi bilo to relevantna okoliščina le v primeru, če bi sodišče ugotovilo, da je nasprotni udeleženec izkazal trditve o občutno spremenjenih okoliščinah na njegovi strani v zvezi z njegovo zmožnostjo plačevati že določeno preživnino, in bi moralo nato, v naslednjem koraku, ugotavljati denarne potrebe nasprotne udeleženke. In nenazadnje tudi ne drži, da sodišče pri odločanju ni upoštevalo dejstva, da je nasprotna udeleženka prejemnica štipendije, saj je to upoštevalo in ustrezno obrazložilo v 15. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa (četudi, kot že obrazloženo, predlagatelj niti ni zatrjeval, da je prišlo do spremenjenih razmer zaradi zmanjšanja denarnih potreb nasprotne udeleženke).

13. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi upravičeno upoštevalo tudi to, da predlagatelj nima (in jih nesporno tudi v preteklosti ni imel) nobenih stikov z nasprotno udeleženko, kar pomeni, da tudi nima nobenih stroškov z nasprotno udeleženko v času stikov, niti ji ne nudi nobenih drugih ugodnosti. Glede na to, da gre za okoliščino, ki jo je sodišče ugotovilo v zvezi z zmožnostjo predlagatelja plačevati določeno preživnino (oziroma z višino njegovih stroškov), so nerelevantne pritožbene navedbe, da je nasprotna udeleženka sedaj že polnoletna in se torej lahko povsem sama odloča, ali želi imeti stike s predlagateljem ali ne, in da razlog za to, da med strankama ni stikov, ni na strani predlagatelja. Zato tudi ni utemeljena pritožbena navedba, da sodišče predmetno okoliščino neutemeljeno vali na pleče predlagatelja, čeprav si je slednji ves čas prizadeval, da bi vzpostavil stik z nasprotno udeleženko.

14. Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje predlog utemeljeno zavrnilo in pravilno uporabilo že zgoraj navedeno materialno pravo. Podani niso niti pritožbeno uveljavljeni razlogi niti tisti, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), zato je sodišče druge stopnje pritožbo predlagatelja kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena v zvezi s 353. in 366. členom ZPP, vse pa v zvezi z 42. členom ZNP-1).

15. O stroških pritožbenega postopka ni bilo odločeno, ker niso bili priglašeni.

1 Prvi odstavek 197. člena DZ določa, da sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. 2 Primerjaj VSC sodba Cp 442/2015 sodba VSL IV Cp 1650/2014 z dne 18. 6. 2014, sodba VSL IV Cp 902/210 z dne 25. 3. 2010, sodba VSL IV Cp 3247/2010 z dne 12. 1. 2011. 3 Predlagatelj je bil v vabilu na prvi narok za glavno obravnavo opozorjen na pravočasno navajanje dejstev in ponudbo dokazov (prvi odstavek 286. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1).