Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sodba Pdp 1340/2008

ECLI:SI:VDSS:2009:PDP.1340.2008 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi kršitev obveznosti iz delovnega razmerja znaki kaznivega dejanja goljufija dokazovanje detektiv
Višje delovno in socialno sodišče
7. julij 2009
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožena stranka v sodnem postopku ni dokazala, da je tožnik, ki se je občasno vozil na delo iz drugega kraja, kot je bilo njegovo prebivališče, ravnal z goljufivim namenom, da si pridobi protipravno premoženjsko korist v višini razlike med izplačanimi potnimi stroški in dejanskimi potnimi stroški, zato izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja goljufije, ni utemeljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku 29. 1. 2008, ugodilo je tudi reintegracijskemu in reparacijskemu delu tožbenega zahtevka. Toženi stranki je naložilo v plačilo stroške postopka tožeče stranke v znesku 912,95 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku 8 dnevnega paricijskega roka in pod izvršbo.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po členu 338 ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi (pravilno: spremeni) in tožbeni zahtevek zavrne, oz. (razveljavi in) vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana zaradi tega, ker je tožnik 27. 9. 2003 podal izjavo, da na delo vsakodnevno prihaja iz naslova Č., v resnici pa v decembru 2007 na delo ni vsakodnevno prihajal s tega naslova, ampak iz D.. Tožena stranka se je s tem seznanila v pogovoru z zaposlenimi, zato je angažirala detektiva, ki je pripravil poročilo in o svojih ugotovitvah na glavni obravnavi tudi neposredno izpovedal. Sodišče prve stopnje ugotovitev detektiva ni upoštevalo, saj je štelo, da gre za nezakonito pridobljen dokaz. S tem je bistveno kršilo pravila postopka, kar vpliva na zakonitost sodbe. Dokaz z detektivom je bil namreč pridobljen na zakonit način, na podlagi zakona o detektivski dejavnosti. Detektiv z opazovanjem gibanja tožnika ni z ničemer kršil njegovih osebnostnih pravic. Sodišče bi v zvezi s tem moralo upoštevati tudi položaj tožene stranke in njeno ustavno pravico do dokaza kot dela pravice do izjave v postopku. Dokaz z zaslišanjem detektiva bi moralo sodišče upoštevati v skladu z 8. členom ZPP. Določba 34. člena ZDR nalaga delavcu, da delodajalca obvesti o bistvenih okoliščinah in spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja. Podatek, iz katerega kraja se delavec vozi na delo, je bistvena okoliščina, ki vpliva na izpolnjevanje obveznosti delodajalca in je povezan s povrnitvijo stroškov za prihod na delo. Če delavec ne sporoči delodajalcu sprememb, od kod prihaja na delo, pusti delodajalca glede bistvenih okoliščin v zmoti. Tožnik je s svojim ravnanjem pustil toženo stranko v zmoti, da se na delo vozi iz Č., zato so mu bili priznani prevozni stroški iz tega kraja. Delavčeva dolžnost je, da prikaže dejansko število voženj, ki jih opravi iz prijavljenega naslova oz. da sporoči, če je teh voženj manj, saj sicer ravna goljufivo. Če bi sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje, bi moralo ugotoviti, da je tožnik najmanj v obdobju med 5. 12. in 21. 12. (2007) na delo ves čas prihajal iz D.. Nesporno je, da v decembru delodajalcu ni sporočil, da ne prihaja na delo iz Č.. V tem delu je pravilen sklep sodišča, da je s tem kršil 34. člen Zakona o delovnih razmerjih. Materialnopravno zmotno pa je sklepanje sodišča, da taka kršitev ne izpolnjuje zakonskih znakov kaznivega dejanja goljufije. Tožnik se namreč zaveda, da bi bili potni stroški iz D. manjši kot iz Č. in o tem, da delodajalca ni obvestil o dejanskem številu voženj, ki jih je opravil na relaciji D.-L.. Gre torej za opustitev dolžnosti obveščanja delodajalca z namenom pridobitve premoženjske koristi, ki je izkazana v višini razlike med obračunanimi potnimi stroški in stroški, ki so tožniku dejansko nastali. Sodba sodišča prve stopnje v tem delu prihaja sama sebi v nasprotje, saj po eni strani ugotavlja protipravno ravnanje tožnika, obenem pa ugotavlja, da kršitev nima vseh znakov kaznivega dejanja goljufije. Kateri so ti znaki, pa iz sodbe ni razvidno. Po stališču pritožbe pri tem ni pomembno, ali je šlo za več zaporednih kršitev, zadostuje že ena sama, kar je bilo v sporu z zadostno gotovostjo tudi ugotovljeno. Pogostost kršitev bi lahko bila pomembna le pri presoji, ali je kršitev take narave, da utemeljuje izredno odpoved. Tožnik se je zavedal dejstva, da ima opustitev obvestila delodajalca za posledico višje izplačilo stroškov prevoza na delo, zato je v njegovem ravnanju izkazan tudi namen pridobiti si protipravno premoženjsko korist. Tožena stranka je pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi upoštevala tudi okoliščine, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih v 110. členu. Gre za izgubo zaupanja, zaradi česar od delodajalca ni mogoče pričakovati, da bo v delovnem razmerju s takim delavcem vztrajala do poteka odpovednega roka.

Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbo tožene stranke zavrne kot neutemeljeno. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko ni upoštevalo ugotovitev detektiva, saj je ravnal v nasprotju z Zakonom o detektivski dejavnosti.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 2. odstavku 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je utemeljevalo neupoštevanje dokaza z ugotovitvami in izpovedjo detektiva L.T. (priloge B4, B5, izpoved na listovni št. 40-41 spisa) z določbami 7. alinee 9. člena Zakona o detektivski dejavnosti (Ur. l. RS, št. 32/1994 in nasl. - ZDD) in določbo 2. odstavka 13. člena ZDD (pravilno: 1. odstavka 13. člena ZDD), pri čemer je pri citiranju te določbe očitno pomotoma navedlo, da gre za prepoved uporabe prisilnih (namesto: prikritih) preiskovalnih ukrepov, metod in sredstev. Štelo je, da je detektiv uporabljal metodo tajnega opazovanja, kar je nezakonito, zato dokaza ni upoštevalo. Pri tem pa se ni natančneje opredelilo glede pojma tajnega opazovanja (člen 49. Zakona o policiji, Ur. l. RS, št. 42/98 in nasl.), glede na pojasnila detektiva o tem, kako je pridobival informacije o tem, od kod se tožnik vozi na delo. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da izvedba tega dokaza za odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka ni bistvena. Sodišče prve stopnje je namreč na podlagi drugih izvedenih dokazov ugotovilo, da je tožnik v decembru 2007 prišel na delo in z dela občasno iz D. in da tožene stranke ni sproti obveščal o vseh primerih, ko je do tega prišlo. Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi (priloga A4), ker naj bi kršil svoje delovne obveznosti iz delovnega razmerja po 34. členu Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 in nasl. - ZDR) in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja goljufije po 1. odstavku 217. člena Kazenskega zakonika (KZ, Ur. l. RS, št. 63/94 in nasl.), torej iz odpovednega razloga po 1. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR. Tožnik naj bi v času od 1. 12. 2007 do 31. 12. 2007 z namenom, da si pridobi protipravno premoženjsko korist, spravil delodajalca z lažnim prikazovanjem dejanskih okoliščin v zmoto oz. ga pustil v zmoti tako, da je v izjavi za obračun potnih stroškov navedel, da se na delo in z dela vozi iz naslova stalnega prebivališča Č., dejansko pa se vozi na delo in z dela iz D., s čimer je delodajalca zapeljal, da mu je za mesec december 2007 izplačal 684,00 EUR več, kot mu dejansko pripada.

Po 1. odstavku 217. člena KZ stori kaznivo dejanje goljufije, kdor z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Bistveni znaki navedenega kaznivega dejanja so torej: namen pridobitve protipravne premoženjske koristi, lažno prikazovanje dejanskih okoliščin, zmota delodajalca in (poleg časa in kraja) tudi samo ravnanje storilca, ki ga je mogoče opredeliti kot goljufivo ravnanje.

Sodišče prve stopnje je pravilno opozorilo, da je dejanski stan tožnikove kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, kot izhaja iz sporne izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, napačen, da tožnik izjave za obračun potnih stroškov ni podal v obravnavanem obdobju (to je v decembru 2007), ampak dne 27. 9. 2003 (priloga B1). Pritožbeno sodišče v zvezi s tem dodaja, da bi glede na to morala tožena stranka ugotavljati tožnikov goljufivi namen že ob podpisu navedene izjave, kaj takega pa iz odpovedi ne izhaja. Ne glede na to pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni uspela dokazati, da je tožnik s tem, ko se je v decembru 2007 občasno vozil na delo in z dela iz D. in ne iz Č., ravnal z goljufivim namenom, da si pridobi na ta način protipravno premoženjsko korist v višini razlike med izplačanimi potnimi stroški za relacijo Č.-L. oz. D.-L.. Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo, da je tožnik pojasnil razloge, zaradi katerih je v spornem obdobju občasno prespal pri svojih starših in se ni vrnil v kraj svojega stalnega bivališča. Iz podatkov v spisu tudi ne izhaja, da je tožena stranka v zvezi z izplačevanjem stroškov za prevoz na delo in z dela zahtevala, da zaposleni obveščajo pristojno službo o vsakem prihodu oz. odhodu z dela, ki ni iz kraja oz. v kraj prijavljenega stalnega bivališča. Da bi taka obveznost obveščanja pri toženi stranki obstajala, nista izpovedala niti priča S.S., vodja razvoja pri toženi stranki (listovna št. 38 in 39 spisa) niti D.M., član uprave pri toženi stranki (listovna št. 39 spisa). Tudi sicer tožena stranka v sporni izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku v opisu njegove kršitve obveznosti iz delovnega razmerja ne očita, da je kršil svojo obveznost obveščanja o spremembi naslova svojega stalnega bivališča, kot ene od bistvenih okoliščin, ki vplivajo oz. bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti (34. člen ZDR).

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, zato je v skladu s 353. členom ZPP zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato v skladu s 1. odstavkom 154. člena ZPP krije svoje stroške pritožbenega postopka. Tožeča stranka stroškov za odgovor na pritožbo ni priglasila.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia