Jedro

Zgolj dejstvo, da je bil vodomer pokvarjen in ga je bilo potrebno zamenjati, količine izlite vode ne dokazuje.

V primeru kršitve po 15. točki 2. odstavka 339. člena ZPP gre za to, da sodišče v razlogih sodbe vsebini dokaznega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo dejansko ima (nepravilno prenese podatke iz listinskega gradiva v sodbo).

Tožena stranka mora navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze v odgovoru na tožbo (v postopkih, ki tečejo na podlagi razveljavitve sklepa o izvršbi in odstopa zadeve v odločanje pravdnemu sodišču, pa v svoji prvi pripravljalni vlogi). V drugi pripravljalni vlogi lahko tako tožena stranka podaja nova dejstva le, če je to nujno zaradi navedb, ki jih je v svoji vlogi podala tožeča stranka.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi: - v I. točki izreka tako, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 191729/2012 z dne 11. 12. 2012 razveljavi v 1. točki izreka za znesek 459,71 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 8. 2012 dalje do plačila ter v 3.točki izreka; - v II. točki izreka in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v ne razveljavljenem delu potrdi, tako da prej citiran sklep o izvršbi ostane v veljavi v 1. točki izreka za plačilo 45,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 7. 2012 dalje do plačila.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v 1. in 3. točki izreka obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 191729/2012 z dne 11. 12. 2012 (I. točka izreka) in toženi stranki naložilo v plačilo 158,82 EUR tožnikovih pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter absolutno bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in posledično zmotne ugotovitve dejanskega stanja, pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podredno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritrditi je potrebno pritožbenim ugovorom, da je izpodbijana sodba obremenjena s kršitvijo 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj ne vsebuje obrazložitve o utemeljenosti zahtevka v zvezi s količino porabljene oziroma izlite vode. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem navedlo le, da bi dokazanost neskrbne menjave števca pomenila razlog za visoko porabo vode (iz česar izhaja, da visoko porabo vode povezuje z okvaro vodomera) ter, da je tožeča stranka obračun opravila, poraba vode pa je bila višja zaradi iztekanja. Ob tem se ni z ničemer opredelilo do ugovorov tožene stranke v zvezi s tem, da porabljena ali izlita količina vode nikakor ni mogla biti takšna, kot jo vtožuje tožeča stranka, konkretno: - da je bila voda do maja 2012 zaprta in posledično pred tem obdobjem ni mogla iztekati, - da je puščanje vode in poškodbo števca ugotovila le en mesec po njenem odprtju (in je torej puščanje lahko trajalo največ toliko časa), - da poraba oziroma izlitje tako enormne količine vode (697 m3) v obdobju enega meseca sploh ni mogoča, - da glede na povprečno porabo vode tožene stranke (5 do 8 m3 mesečno) ta takšne količine ni porabila niti v 8 letih rednega poslovanja, - da je jašek brezhiben, vzdrževan in dodatno izoliran, - da bi ob izlivu takšne količine vode prišlo najmanj do poplave v prostorih tožene stranke, - da pokvarjen vodomer ne more predstavljati podlage za izmero in obračun količine porabljene/izlite vode, - da tožeča stranka niti ni izkazala, da bi števec res kazal takšno stanje porabljene vode, niti ni predlagala drugih dokazov iz katerih bi izhajala dejanska količina porabljene vode.

Prav tako sodišče prve stopnje ni v zadostni meri pojasnilo zakaj meni, da v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti določbe 39. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju občine Ribnica, ki ureja postopanje v primeru, ko je vodomer pokvarjen (med pravdnima strankama dejstvo, da je bil vodomer pokvarjen, ni sporno). Zavrnitev uporabe navedene določbe, zgolj z razlogom, da je tožeča stranka obračun opravila, ne zadošča. 6. V zvezi z utemeljenostjo zahtevka za plačilo poračuna vode (459,71 EUR) torej obrazložitev izpodbijane sodbe ne vsebuje jasnih in argumentiranih razlogov, ki bi višjemu sodišču omogočali preveritev pravilnosti odločitve. Slednje je zato pritožbi tožene stranke v tem delu ugodilo. Ker gre za kršitev, ki je ne more odpraviti samo, je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 354. člena ZPP). To se bo moralo v ponovljenem postopku opredeliti do ugovorov tožene stranke (in nasprotnih navedb tožeče stranke) v zvezi z zaračunano količino porabljene oziroma izlite vode, pri tem pa bo moralo upoštevati, da zgolj dejstvo, da je bil vodomer pokvarjen in ga je bilo potrebno zamenjati, te količine ne dokazuje.

7. V delu, ki se nanaša na obveznost tožene stranke za plačilo menjave vodomera (račun št. 000) pa je odločitev sodišča prve stopnje dovolj obrazložena in ni protispisna. Kršitev 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP (protispisnost) je podana, kadar je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in samimi temi listinami, zapisniki ali prepisi. Gre za to, da sodišče v razlogih sodbe vsebini dokaznega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo dejansko ima (nepravilno prenese podatke iz listinskega gradiva v sodbo). V obravnavanem primeru takšna situacija ni podana. Pritožbene navedbe, s katerimi tožena stranka poskuša uveljaviti citirano kršitev so, da: - ni dokazano, da bi do poškodbe vodomera prišlo zaradi zmrzali, - toženi stranki ni mogoče očitati, da je zakrivila menjavo vodomera, - je tožeča stranka, kot profesionalec vodne in komunalne oskrbe, ravnala skrajno neprofesionalno, ko je vodomer zamenjala v mesecu decembru, ki je imel 22 dni temperaturo pod lediščem, čeprav gre za zunanji vodomerni jašek, ki je sicer nesporno brezhiben, - je bil vodomer zamenjan brez vednosti tožene stranke, očitno nestrokovno z odpiranjem vode sredi zime ali pa začetno stanje na številčnici ni bilo nula, - tožeča stranka ni dokazala, da je vgradila brezhiben vodomer, saj ni predložila ustreznih certifikatov, - ni razumljivo zakaj je sodišče sledilo izpovedim prič tožeče stranke, ki so nedvomno pristranske in ne skladnim izpovedbam prič tožene stranke.

Vse navedeno dejansko pomeni grajo s strani sodišča prve stopnje ugotovljenega dejanskega stanja in njegove dokazne ocene.

8. Obravnavana zadeva predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (1. odstavek 495. člena ZPP). Sodba sodišča prve stopnje se v takšnih sporih lahko izpodbija samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP). To pomeni, da v pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti dejanskega stanja ni mogoče izpodbiti oziroma, da je ugotovljeno dejansko stanje neizpodbojna podlaga pritožbene odločitve. Do v prejšnji točki povzetih navedb se višje sodišče zato ni vsebinsko opredeljevalo.

9. Navedbe, da je tožeča stranka za menjavo vodomera porabila manj časa, kot ga je obračunala in da je oderuško obračunala kilometrino (0,56 EUR/km), je tožena stranka podala šele v drugi pripravljalni vlogi, in to kljub dejstvu, da celo iz njenih lastnih navedb izhaja, da je bila seznanjena s posebnimi pravili postopka v sporih majhne vrednosti, ki določajo, da mora tožena stranka navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze v odgovoru na tožbo (v postopkih, ki tečejo na podlagi razveljavitve sklepa o izvršbi in odstopa zadeve v odločanje pravdnemu sodišču, pa v svoji prvi pripravljalni vlogi; 451. člen ZPP). V drugi pripravljalni vlogi lahko tako tožena stranka podaja nova dejstva le, če je to nujno zaradi navedb, ki jih je v svoji vlogi podala tožeča stranka. V zvezi s prej citiranimi trditvami ta pogoj ni izpolnjen, zato so prepozne. Sodišče jih kot takšnih ni smelo upoštevati, zato se do njih tudi ni vsebinsko opredeljevalo.

10. V tem delu tako pritožba ni utemeljena in jo je bilo potrebno zavrniti, izpodbijano sodbo pa potrditi (353. člen ZPP).

11. Zaradi delne razveljavitve izpodbijane sodbe je višje sodišče razveljavilo tudi odločitev o pravdnih in izvršilnih stroških, saj končni uspeh strank v postopku še ni znan. Odločitev o pritožbenih stroških je skladno s 3. odstavkom 165. člena ZPP pridržalo za končno odločbo.