Jedro

Po prejšnjih predpisih tožnik ni imel državljanstva Republike Slovenije, saj je bil državljan Republike Hrvaške, zato ne izpolnjuje pogojev po 39. členu ZDRS.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožnika zoper odločbo tožene stranke z dne 29.3.2001, s katero je ta zavrnila pritožbo tožnika in potrdila odločbo Oddelka za upravne notranje zadeve, Upravne enote D. z dne 8.4.1999. Z navedeno odločbo je upravni organ prve stopnje ugotovil, da tožnik ni državljan Republike Slovenije in zavrnil zahtevek tožnika za vpis v evidenco državljanov Republike Slovenije.

Po presoji sodišča prve stopnje je tožena stranka na podlagi podatkov v upravnih spisih utemeljeno zaključila, da tožnik ni državljan Republike Slovenije. Navedlo je, da je v obravnavani zadevi nesporno, da je tožnik rojen 18.11.1958 v M., da je imel njegov oče hrvaško državljanstvo, mati pa slovensko, da sta imela oba starša stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in da iz podatkov spisa ni razvidno, da bi se starša ob rojstvu sporazumela, da se tožnika vpiše v državljansko knjigo pri očetu ali materi. Nadalje je navedlo, da iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je bil tožnik dne 2.12.1958 vpisan v državljansko knjigo kot državljan Republike Hrvaške in je s tem pridobil tudi državljanstvo te republike. Po določbah Zakona o državljanstvu FLRJ (Uradni list DFJ, št. 64/45 in Uradni list FLRJ, št. 54/46, 104/47, 88/48 in 105/48, v nadaljevanju ZDrž) je imel državljan FLRJ lahko le eno republiško državljanstvo. Po določbi 5. člena ZDrž se je v primeru, če sta oče in mati državljana FLRJ z različnim državljanstvom ljudske republike, državljanstvo ljudske republike otroka določilo po njunem sporazumu, če takega sporazuma ni bilo, pa je otrok dobil državljanstvo tiste ljudske republike, v kateri sta imela oče in mati v času njegovega rojstva skupno prebivališče. Tudi po 2. odstavku 6. člena Zakona o državljanstvu Ljudske republike Slovenije (Uradni list LRS, št. 20/50) je postal otrok državljan Ljudske republike Slovenije, če se starša v času njegovega rojstva nista sporazumela, če sta imela skupno prebivališče v Ljudski republiki Sloveniji. Iz podatkov v upravnih spisih ni razvidno, zakaj tožnik ni pridobil državljanstva Republike Slovenije in zakaj je bil ob rojstvu vpisan v državljansko knjigo Republike Hrvaške. Sodišče prve stopnje je navedlo še, da je bilo to dejstvo tožniku ves čas znano in bi v primeru, če se s svojim republiškim državljanstvom ne bi strinjal, imel možnost, da po določbah Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS, Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I, 38/92 in 13/94) zaprosi za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. Ali je bil njegov vpis v matično knjigo državljanov dejansko nezakonit in samovoljen, v tem upravnem sporu sodišče prve stopnje ne more presojati, saj za takšne trditve v upravnih spisih tudi ni nobene podlage.

Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, saj bi glede na nesporno dejansko stanje na podlagi določila 2. odstavka 6. člena Zakona o državljanstvu LR Slovenije v zvezi z določilom 39. člena ZDRS moralo ugotoviti, da je tožnik po takrat veljavnih predpisih postal državljan Ljudske republike Slovenije in ga je zato po določbah ZDRS šteti za državljana Republike Slovenije. Nadalje navaja, da je bil tožnik nezakonito vpisan v državljansko knjigo Republike Hrvaške. Navaja še, da je sodišče prve stopnje samo ugotavljalo nova dejstva, ne da bi o tem seznanilo tožnika in mu dalo možnost, da se o tem izjasni, saj je samo ugotavljalo, da iz podatkov v upravnih spisih ni razvidno, zakaj je bil ob rojstvu vpisan v državljansko knjigo Republike Hrvaške in je tudi neutemeljeno zaključilo, da je bilo tožniku ves čas znano, da je vpisan v državljansko knjigo Republike Hrvaške in ne v državljansko knjigo Republike Slovenije. Sodišče prve stopnje ne bi smelo presojati zakonitosti tožnikovega vpisa v matično knjigo državljanov samo na podlagi podatkov upravnih spisov.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje.

V obravnavani zadevi gre za ugotovitev državljanstva po 39. členu ZDRS, ki določa, da za državljana Republike Slovenije velja po tem zakonu, kdor je po dosedanjih predpisih imel državljanstvo Republike Slovenije in Socialistične federativne Republike Jugoslavije. Iz predloženih upravnih spisov izhaja, da je bil tožnik ob rojstvu vpisan v državljansko knjigo Republike Hrvaške in da je bil državljan Republike Hrvaške (potrdilo Občine G., Republika Hrvaška z dne 6.9.1991). Glede na takšno, v upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna odločitev sodišča prve stopnje in tožene stranke, ko sta presodila, da tožnik ni državljan Republike Slovenije. Po prejšnjih predpisih tožnik ni imel državljanstva Republike Slovenije, saj je bil državljan Republike Hrvaške, in zato ne izpolnjuje pogojev po 39. členu ZDRS. Pritožbeni ugovor, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, po presoji pritožbenega sodišča zato ni utemeljen. Ni utemeljen niti pritožbeni ugovor, da je sodišče prve stopnje samo ugotavljalo nova dejstva, ne da bi tožniku dalo možnost obravnavanja. Ko je navedlo, da v tem upravnem sporu ne more presojati, ali je bil tožnikov vpis v matično knjigo državljanov nezakonit, saj za takšne trditve v upravnih spisih ni nobene podlage, sodišče prve stopnje ni ugotavljalo dejanskega stanja, kot to zatrjuje tožnik, temveč je presojalo listine v upravnih spisih. Presoja listin v upravnih spisih pa ni ugotavljanje dejanskega stanja. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi odločalo na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku in zato ni kršilo določb postopka, ko je odločalo na seji (51. člen ZUS).

Pritožbeni ugovori v zvezi z nezakonitim ravnanjem upravnih organov Ljudske republike Hrvaške pri vpisu tožnika v svojo državljansko knjigo pa na drugačno odločitev v obravnavani zadevi ne morejo vplivati, saj izpodbijanje vpisa v državljansko knjigo Republike Hrvaške ni stvar tega postopka.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.