Jedro

Davčni zavezanec lahko uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane s posebno vlogo, vloženo na podlagi drugega odstavka 270. člena ZDavP-2, ali v ugovoru zoper informativni izračun, če bodisi ni vložil posebne vloge na podlagi drugega odstavka 270. člena ZDavP-2 ali pa je želel, da se posebna olajšava za vzdrževane družinske člane uveljavlja drugače, kot je to navedel v vlogi.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Davčnega urada Maribor, št. DT 03-51368-0 z dne 27. 10. 2011 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 350,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Davčni urad Maribor tožeči stranki odmeril dohodnino za leto 2010 od dohodkov, ki imajo vir izven Republike Slovenije in z upoštevanjem olajšave za dva vzdrževana družinska člana, in sicer A.A. in B.B.. Navedeno odločitev je potrdilo tudi Ministrstvo za finance v pritožbenem postopku s svojo odločbo št. DT-499-11-596/2011-2 z dne 14. 2. 2012. Iz obrazložitve citirane drugostopne odločbe izhaja, da je tožnik vložil vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2010 in kot vzdrževane družinske člane uveljavljal A.A., B.B. in C.C. Tožniku je bila z informativnim izračunom priznana posebna olajšava za vzdrževana družinska član A.A. in B.B., ne pa tudi za C.C. Zoper informativni izračun je zavezanec – tožnik vložil ugovor, v katerem je uveljavljal stroške v višini 2.446,32 EUR, olajšave za C.C. pa ni uveljavljal. Davčni organ je izdal izpodbijano odločbo, v kateri so mu bili priznani stroški, ne pa tudi vzdrževani družinski član C.C., ki potrebuje posebno nego. V pritožbi je tožnik uveljavljal, da se mu v olajšavo za vzdrževanega družinskega člana šteje tudi C.C., tako kot je želel z vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2010. Tožena stranka ugotavlja, da tožnik v ugovoru olajšave za sina ni uveljavljal, kljub temu, da mu ni bila priznana, čeprav ga je v vlogi za uveljavljanje posebne olajšave uveljavljal kot vzdrževanega družinskega člana, zato je organ štel, da zavezanec – tožnik ni želel, da se mu sin prizna za vzdrževanega družinskega člana. Po določbi 267. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) mora zavezanec v primeru, da ugotovi, da prejeti informativni izračun ni pravilen, vložiti ugovor, v katerem mora navesti pomanjkljivosti informativnega izračuna. Zavezanec pa je v ugovoru uveljavljal stroške, ni pa uveljavljal olajšave za sina, kar pomeni, da je ugotovil, da je informativni izračun v tem delu pravilen in ni želel uveljavljati olajšave za sina. Zavezanci namreč lahko, ne glede na vloženo vlogo za uveljavljanje posebne olajšave, v ugovoru spremenijo olajšave, lahko pa je tudi ne uveljavljajo. Uveljavljanje pravice do posebne olajšave je namreč pravica zavezanca, ki jo lahko uveljavlja ali pa tudi ne. Ker je v ugovoru ni uveljavljal, je davčni organ pravilno štel, da posebne olajšave za sina ni želel uveljavljati in mu te olajšave tudi ni priznal. V skladu z določbo 271. člena ZDavP-2 pa v pritožbi posebne olajšave ne more več uveljavljati, posledično pa tudi ne spreminjati. Tožena stranka tako ugotavlja, da je v konkretnem primeru izpodbijana prvostopna odločba izdana v skladu z ugovorom zavezanca, kar pomeni, da organu prve stopnje ni mogoče očitati, da je napačno ugotovil dejansko stanje, niti da je prekršil postopkovne ali materialne določbe. Zaradi navedenega je tožena stranka pritožbo zavrnila kot neutemeljeno.

Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je pravočasno v predpisanem roku vložil vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za tri vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2010. V informativnem izračunu mu je bila priznana samo olajšava za dva otroka. Zoper informativni izračun je vložil ugovor, vendar je tudi na podlagi prejete odločbe po vloženem ugovoru davčni organ priznal olajšavo zgolj za dve osebi ne pa tudi za tretjo, četudi je zahtevo za olajšavo vložil hkrati v eni vlogi in to za vse tri osebe. Tožeča stranka meni, da prvostopni davčni organ ni pravilno uporabil 271. člena ZDavP-2, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost njegove odločbe. Iz besedila citiranega člena izhaja, da lahko davčni zavezanec uveljavlja olajšavo tudi, ne pa izključno, v ugovoru zoper informativni izračun. Na podlagi prejete vloge je tako davčni organ imel na voljo vse podatke, da bi pravilno obračunal davčno obveznost. Dodatno še poudarja, da iz ustavne pravice do učinkovitega sodnega varstva izhaja zahteva, da zakon zagotovi takšno ureditev postopka, ki v čim večji možni meri omogoča, da bo sodno varstvo zagotovljeno resničnemu nosilcu pravice materialnega prava. V povezavi z materialnim procesnim vodstvom to pomeni, da je organ dolžan opozoriti stranke na njihove pravice oziroma postopek voditi tako, da se zagotovi, da bo varstvo zagotovljeno resničnemu nosilcu materialne pravice. Pri tem citira odločbo Ustavnega sodišča RS Up 2443/08 z dne 27. 10. 2009. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje davčnemu organu prve stopnje. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz obrazložitve obeh upravnih odločb in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi tožnik s tožbo izpodbija odločitev davčnega organa, s katero mu je bila odmerjena dohodnina za leto 2010 brez upoštevanja sina C.C. kot vzdrževanega družinskega člana, čeprav je v vlogi z dne 1. 2. 2011 pri davčnem organu uveljavljal posebno olajšavo tudi za tega vzdrževanega družinskega člana. Napake, ki jo je zagrešil davčni organ že v informativnem izračunu pa ni uveljavljal v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine, temveč šele v pritožbi zoper odločbo izdano na podlagi ugovora zoper informativni izračun.

V skladu z drugim odstavkom 270. člena ZDavP-2 lahko davčni zavezanec rezident podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pravilno upoštevanje davčnih olajšav že pri sestavi informativnega izračuna dohodnine v skladu s tretjim odstavkom 267. člena tega zakona, pošlje davčnemu organu najpozneje do 5. 2. tekočega leta za preteklo leto. Po določbi 271. člena ZDavP-2 lahko davčni zavezanec uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane tudi v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine.

V zadevi med strankami ni sporno, da je tožnik z vlogo z dne 1. 2. 2011 uveljavljal olajšavo za tri vzdrževane družinske člane, med drugim tudi za sina C.C., ki potrebuje posebno nego. Nesporno je tudi, da v informativnem izračunu olajšava za sina ni bila upoštevana in da je tožnik v ugovoru zoper informativni izračun uveljavljal le, da mu niso bili upoštevani stroški prevoza na delo in prehrane med delom v višini 2.446,32 EUR, da torej dejstvo, da v informativnem izračunu ni bila upoštevana olajšava za sina C.C., ni bilo predmet ugovora. Sporno pa je stališče tožene stranke, da je ob upoštevanju navedenih okoliščin, jasno izraženo voljo, ki jo je izrazil v napovedi za uveljavitev davčne olajšave za vzdrževane družinske člane, spremenil in da davčni organ zato pri izdaji odmerne odločbe po vloženem ugovoru (zaradi nepriznavanja materialnih stroškov) sina ni bil dolžan upoštevati kot vzdrževanega družinskega člana.

Po presoji sodišča lahko zavezanec v skladu z ZDavP-2 uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane tako s posebno vlogo vloženo na podlagi drugega odstavka 270. člena ZDavP-2 ali v ugovoru zoper informativni izračun, če bodisi ni vložil posebne vloge na podlagi drugega odstavka 270. člena ZDavP-2 ali pa je želel, da se posebna olajšava za vzdrževane družinske člane uveljavlja drugače, kot je to navedel v vlogi. Zato ni sprejemljivo stališče tožene stranke, da nevložitev ugovora pomeni tudi spremembo pri upoštevanju davčne olajšave glede vzdrževanih družinskih članov. Iz pravočasne in s strani Ministrstva za finance predpisane vloge izhaja nesporno izražena volja tožnika kot davčnega zavezanca, kateri vzdrževani družinski člani naj se upoštevajo kot olajšava pri informativnem izračunu dohodnine. Zato navedena opustitev (vložitve ugovora) ni v skladu s ciljem, ki ga je ob upoštevanju vloge z dne 1. 2. 2011 v postopku nesporno zasledoval. Davčni organ bi tako ob upoštevanju okoliščin primera in dejstvu, da je bilo v informativnem izračunu ugotovljeno preplačilo davka, moral smiselno šteti, da ta ugovor izhaja iz vloge vložene na podlagi 270. člena ZDavP-2 in odmeriti dohodnino z upoštevanjem davčnih olajšav za tri vzdrževane člane.

Iz navedenih razlogov je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) in zadevo vrnilo prvostopnemu organu, da v skladu s pravnim mnenjem, ki ga je v tej sodbi zavzelo sodišče, v zadevi ponovno odloči. Odločitev o stroških temelji na določbah tretjega odstavka 25. člena ZUS in drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, po katerem se tožniku, ki ga je zastopal odvetnik, zadeva pa je bila rešena na seji, priznajo stroški postopka v višini 350,00 EUR in se, povečani za DDV, ker je tožnik v sodbi uspel, naložijo v plačilo toženi stranki.