Jedro

Inšpekcijski organ je po vseh, tudi po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe (v katerem je bila zagrožena denarna kazen s prisilitvijo), opravljenih inšpekcijskih ogledih zakonito začel postopek za izvršitev zagrožene kazni. Vsi inšpekcijski zapisniki, ki se v skladu z določbo 80. člena ZUP štejejo za javno listino, tako potrjujejo ugotovitev pravilnosti izdane izpodbijane inšpekcijske odločbe in se z njimi zavračajo tožbeni ugovori, da so se najemniki takoj po izreku inšpekcijskega ukrepa iz spornega lokala izselili.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom, št. 06122-2136/2009-30 z dne 25. 11. 2010, je inšpekcijski organ prve stopnje v točki 1 izreka odločil, da se inšpekcijskemu zavezancu A., B.B. s.p. (tožeča stranka v tem sporu) izreče denarna kazen v višini 70.000 EUR, ki je bila zagrožena s sklepom, št. 06122-2136/2009-23 z dne 28. 10. 2010. Pod točko 2 izreka je določeno, da je inšpekcijski zavezanec denarno kazen, v zgoraj določenem znesku, dolžan plačati v 8 dneh od prejema tega sklepa v korist Republike Slovenije na njen račun, ki je naveden. Točka 3 izreka določa, da je o plačilu kazni zavezanec dolžan obvestiti pristojnega inšpektorja. Če zavezanec ne bo v roku plačal izrečene denarne kazni, se bo kazen prisilno izterjala (točka 4 izreka). Točka 5 izreka določa, da bo v primeru neizpolnitve odrejene obveznosti, kot prisilno sredstvo uporabljena nova denarna kazen v znesku 70.000 EUR. Točka 6 izreka določa, da pritožba zoper ta sklep ne zadrži njene izvršitve.

V obrazložitvi organ prve stopnje navaja, da je bilo z odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 06122-2136/2009-18 z dne 6. 5. 2010 investitorju naloženo, da mora takoj po vročitvi odločbe prenehati z uporabo lokala z oznako L5 in L6 v pritličju stanovanjsko poslovnega objekta na naslovu … v …, na zemljišču s parc. št. 1735/1 in 1735/2 obe k.o. …, ker ga uporablja v nasprotju s pogoji iz gradbenega dovoljenja, št. 3515-106/2001 z dne 3. 10. 2001. Ker te prepovedi uporabe objekta inšpekcijski zavezanec ni spoštoval, je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe, št. 06122-2136/2009-23 z dne 28. 10. 2010, s katerim mu je bila zagrožena denarna kazen v znesku 70.000 EUR, če bo po prejemu sklepa z uporabo nadaljeval. Ob inšpekcijskih ogledih dne 12. 11. 2010 in 19. 11. 2010 je bilo ugotovljeno, da je lokal v uporabi in sicer za opravljanje verskih obredov, za kar pa ni pridobljenega spremenjenega gradbenega dovoljenja in novega dokončnega uporabnega dovoljenja. Ker zavezanec tudi po prejetju sklepa o dovolitvi izvršbe, št. 06122-2136/2009-23 z dne 28. 10. 2010, ni spoštoval odrejene prepovedi uporabe, mu je bila izrečena zagrožena denarna kazen. Po določilih 298. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) prisili organ, ki opravlja izvršbo, zavezanca k izpolnitvi obveznosti z denarnimi kaznimi, če je predmet izvršbe kakšno zavezančevo dejanje, ki ga ne more namesto njega opraviti nihče drug. Prepovedi uporabe objekta ni mogoče prisiljevati z nedenarno izvršbo, zato je uporabljeno denarno prisiljevanje k izvršbi. Po določbi 148. člena ZGO-1B, v primeru manj zahtevnega objekta, če je zavezanec samostojni podjetnik, določi gradbeni inšpektor način izvršbe s prisilitvijo in sicer v višini od 40.000 EUR do 80.000 EUR.

S pritožbeno odločbo je organ druge stopnje potrdil odločitev prvostopenjskega upravnega organa in še podrobno odgovarja na posamezne pritožbene navedbe, ki jih sodišče v sodbo ne povzema.

Tožeča stranka v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, procesno kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je tožeča stranka s priporočeno pošiljko dne 8. 11. 2010 vložila pritožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe, št. 06122-2136/2009 z dne 28. 10. 2010, ki ga je izdal inšpekcijski organ. Z odločbo z dne 22. 9. 2011, št. 06122-534/2010/3, je tožena stranka odločila tako, da je zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe z dne 28. 10. 2010. Ta odločitev pa ni pravilna. Pred dokončnostjo, pravnomočnostjo in izvršljivostjo sklepa o dovolitvi izvršbe inšpekcijski organ ne bi smel izrekati zagrožene denarne kazni. Prvi razlog je v tem, da je tožeča stranka v celoti spoštovala izrečeno prepoved uporabe svojega lokala v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem in je takoj, po prejemu odločbe, št. 06122-2136/2009-8 z dne 6. 5. 2010, odpovedala najemno pogodbo, najemnik pa se je nemudoma, že pred izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 28. 10. 2010, iz lokala tožeče stranke izselil, kot je navedeno v pritožbi z dne 8. 11. 2010 zoper ta sklep. Drugi razlog je opredeljen v določilih 244. člena in ostalih členov ZUP. V teh predpisih je izrecno določeno, kdaj nastopi izvršljivost odločbe oziroma sklepa, kar pa je bilo v spornem primeru kršeno. Tožeča stranka predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi kot nezakonita, in da se ji priznajo stroški postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je organ prve stopnje, katerega odločitev je potrdila pritožbena odločba tožene stranke, na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabil pravilne materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja; Neutemeljen je tožbeni ugovor, da pred dokončnostjo, pravnomočnostjo in izvršljivostjo sklepa o dovolitvi izvršbe, tožeči stranki ne bi smel inšpekcijski organ izrekati zagrožene denarne kazni, glede na to, da je tožeča stranka v celoti spoštovala izrečeno prepoved uporabe lokala, ki ga ima v lasti, v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem in je takoj po prejemu inšpekcijske odločbe, št. 06122-2136/2009-8 z dne 6. 5. 2010, odpovedala najemno pogodbo, tako da se je najemnik nemudoma, pred izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe, št. 06122-2136/2009 z dne 28. 10. 2010, iz tega lokala izselil, kar je tudi navedeno v pritožbi zoper ta sklep. Kot izhaja iz listin upravnega spisa, je tožeča stranka sprejela od inšpekcijskega organa odločbo, št. 06122-2136/2009-18 z dne 6. 5. 2010, s katero ji je bila prepovedana nadaljnja uporaba spornega lokala, in ki je bila podlaga za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe dne 11. 5. 2010. Iz številnih zapisnikov o inšpekcijskih ogledih, ki so bili narejeni po prejemu te odločbe in priloženih fotografskih posnetkov, pa izhaja drugačno dejansko stanje, kot ga v tožbi zatrjuje tožeča stranka. Takšno dejansko stanje izhaja iz naslednjih inšpekcijskih zapisnikov, ki so bili izdani pred zgoraj navedenim sklepom o dovolitvi izvršbe; zapisniki, št. 06122-2136/2009-20 z dne 16. 9. 2010, št. 06122-2136/2009-21 z dne 17. 9. 2010 (preverba ali je inšpekcijski zavezanec vložil zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja in izdajo uporabnega dovoljenja) in št. 06122-2136/2009-22 z dne 15. 10. 2010. Po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe sta bila ponovno opravljena dva inšpekcijska ogleda in sicer dne 12. 11. 2010 in dne 19. 11. 2010, na katerih je ugotovljeno, da je lokal še vedno v uporabi za opravljanje verskih dejavnosti. Iz inšpekcijskega zapisnika z dne 24. 11. 2010 izhaja, da tožeča stranka še vedno ni vložila zahteve za izdajo novih upravnih dovoljenj. Inšpekcijski organ je tako po vseh, že tudi po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe (v katerem je bila zagrožena denarna kazen s prisilitvijo), opravljenih inšpekcijskih ogledih, zakonito začel postopek za izvršitev zagrožene kazni. Vsi navedeni inšpekcijski zapisniki, ki se v skladu z določbo 80. člena ZUP štejejo za javno listino, tako potrjujejo ugotovitev pravilnosti izdane izpodbijane inšpekcijske odločbe in se z njimi zavračajo tožbeni ugovori, da so se najemniki takoj, po izreku inšpekcijskega ukrepa iz spornega lokala izselili.

Neutemeljen je nadaljnji tožbeni ugovor, da inšpekcijski organ ne bi smel dovolitvi izvršbe, ker je to opredeljeno v določilih 244. in ostalih členov ZUP, ki izrecno določajo, kdaj nastopi izvršljivost odločbe oziroma sklepa, kar pa ni bilo v tem primeru, ker je bila odločba inšpekcijskega organa z dne 25. 11. 2010 (izpodbijana odločba), izdana pred pravnomočnostjo sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 28. 10. 2010. Ne glede na to, da je bila pritožbena odločba tožene stranke, št. 0612-534/2010/2 z dne 20. 9. 2011, s katero se je odločalo o pritožbi zoper odločbo o dovolitvi izvršbe z dne 28. 10. 2010, izdana šele po izdanem izpodbijanem sklepu v tem postopku z dne 25. 11. 2010 (izrek zagrožene denarne kazni), pa je takšno pravno ravnanje inšpekcijskega organa dopustno na podlagi določbe 292. člena ZUP, ki v tretjem odstavku izrecno določa, da pritožba v postopku upravne izvršbe ne zadrži izvedbe same izvršbe, kar je razvidno tudi iz 4. točke izreka zgoraj navedenega sklepa o dovolitvi izvršbe.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen.

Sodišče je zavrnilo zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.