Jedro

Čeprav je res, da KPND ne vsebuje določb, ki jih vsebuje splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti, da se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, ki jih je mogoče medsebojno razporejati, to ne pomeni, da se za negospodarske dejavnosti tako načelo ne uporablja. Načelo enakosti je ustavno načelo in je zato treba pri iskanju in določanju trajno presežnih delavcev, kjer je posledica za posameznega delavca izredno huda, postopek voditi tako, da se vsi, pri istem delodajalcu zaposleni delavci obravnavajo enako in imajo enake možnosti obdržati zaposlitev. Na take odločitve (določitev trajno presežnih delavcev) financerji ali ustanovitelji ne morejo in ne smejo imeti vpliva.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke za razveljavitev sklepa tožene stranke z dne 25.9.1998 (ne tudi z dne 26.11.1998), s katerim je tožnici prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki kot trajno presežni delavki in posledično tudi zahtevek, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in da je dolžna tožena stranka tožnici v spornem obdobju priznati vse uveljavljane pravice iz dela in po delu.

Drugostopenjsko sodišče je pritožbi tožeče stranke ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo, razveljavilo sporna sklepa (tudi sklep z dne 26.11.1998) tožene stranke in razsodilo, da je tožena stranka dolžna pozvati tožnico nazaj na delo in ji za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja plačati zaostala nadomestila plače. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da je sodišče odločalo o razveljavitvi sklepa z dne 26.11.1998, čeprav tožeča stranka ni postavila ustreznega zahtevka, zmotno pa je uporabilo materialno pravo, saj ni upoštevalo določb zakona o delovnih razmerjih in kolektivnih pogodb. Čeprav ocene delavk iz enote R. niso bile vključene v program razreševanja presežnih delavk, ker tega ni dovolil financer, niti ena od delavk te enote ne bi bila uvrščena med presežne delavke. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in spremeni izpodbijano sodbo tako, da tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Zato revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava.

Revizija očita sodišču, da je odločalo mimo zahtevka tožeče stranke, kar naj bi bila bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Pri tem spregleda, da je tožeča stranka po prejemu odločbe z dne 26.11.1998 razširila tožbeni zahtevek in izrecno predlagala razveljavitev tudi te odločbe, kar pomeni, da ne glede na posebne določbe 23. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94) sodišče ni odločalo mimo zahtevka. Zato ni zagrešilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

Revizijsko sodišče ni ugotovilo zmotne uporabe materialnega prava. Tožena stranka, glede na to, da je dokazno breme na njej (36. h člen zakona o delovnih razmerjih - ZDR - Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) v postopku ni dokazala, da res obstaja nujen (resen) razlog za prenehanje delovnega razmerja tožnice.

Tudi Konvencija MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca (Akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, Mednarodne pogodbe, 15/92) v točki a. drugega odstavka 9. člena določa, da je dokazno breme, da obstaja resen razlog za prenehanje delovnega razmerja, na delodajalcu. O razlogu za prenehanje delovnega razmerja po točki b. istega člena odločajo nepristranski organi (sodišče) na podlagi dokazov, ki so jih predložile stranke.

Na podlagi dejanskega stanja, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, je pravilen zaključek, da revidentka postopka ugotavljanja delavcev, katerih delo trajno ni potrebno, ni izpeljala v skladu s predpisi. V postopku niso bile upoštevane zahteve ZDR, ker postopek ni bil izveden v skladu z določbo 36.b člena ZDR. Ta določa, da se pri določitvi delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno, upoštevajo kriteriji. Ker so bili samo kriteriji po določbah kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti (KPND - Uradni list RS, št. 18/91 do 8/2001) pogoji za ohranitev delovnega razmerja, ti pa niso bili uporabljeni (ugotavljani) pri vseh delavkah, to pomeni, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo v skladu z veljavnimi predpisi. Zaradi nezakonitega postopka, saj so bile pri ugotavljanju presežkov upoštevane samo nekatere, ne pa vse delavke revidentke, ni mogoče ugotoviti resnega razloga za prenehanje delovnega razmerja tožnice.

Čeprav je res, da KPND ne vsebuje določb, ki jih vsebuje splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 40/97 - 1. odstavek 17. člena SKPGD), da se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, ki jih je mogoče medsebojno razporejati (delavci, ki jih je možno razporejati v skladu z določbo drugega odstavka 17. člena ZTPDR), to ne pomeni, da se za negospodarske dejavnosti tako načelo ne uporablja. Načelo enakosti je ustavno načelo in je zato treba pri iskanju in določanju trajno presežnih delavcev, kjer je posledica za posameznega delavca izredno huda (izguba delovnega razmerja in s tem socialne varnosti), postopek voditi tako, da se vsi, pri istem delodajalcu zaposleni delavci obravnavajo enako in imajo enake možnosti obdržati zaposlitev. Na take odločitve (določitev trajno presežnih delavcev) financerji ali ustanovitelji ne morejo in ne smejo imeti vpliva, edina podlaga zanje je lahko zakon oziroma kolektivna pogodba. Ker revidentka ni dokazala, da je ravnala v skladu s citiranimi določbami, je pravilen zaključek v izpodbijani sodbi, da postopek določanja trajno presežnih delavcev ni bil zakonit. Ob upoštevanju povedanega, ko je revizijsko sodišče ugotovilo, da je revidentka zmotno uporabila materialno pravo pri ugotavljanju trajno presežnih delavcev, je na podlagi določb 378. člena ZPP revizijo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo.