Jedro

Sodišče prve stopnje v sklepu o dedovanju ni navedlo, kako je prišlo do izračuna dednih deležev zakonitih dedičev po tretjem dednem redu. Pritožniki izpodbijajo tudi ugotovljena sorodstvena razmerja, ki jih pritožbeno sodišče ne more preizkusiti. Sporen je tudi obseg ugotovljene zapuščine.

Izrek

Pritožbam se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je pod I ugotovilo obseg zapuščine po pokojni A. A. V tej točki je ugotovilo, da je edina veljavna oporoka z dne 5. 8. 2008, da sta oporočni dedinji B. B. in C. C. ter da vsi zakoniti dediči to pisno oporoko priznali. Za premoženje, ki ni bilo obseženo v oporoki, pa je ugotovilo, da gre za zakonito dedovanje po tretjem dednem redu in naštelo dediče po očetu in mami zapustnice, skupaj 33 dedičev. Ugotovilo je, da so nekateri dediči svoj dedni delež odstopili drugim sodedičem (točka 5). Kot oporočni dedinji je v II. točki izreka razglasilo B. B. in C. C., za zakonite dediče pa je razglasilo 25 dedičev, naštetih pod točko II/2. Odredilo je vpise v zemljiško knjigo pod III.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo B. B. Izpodbija le del sklepa o zakonitem dedovanju. Meni, da sodišče ni pravilno ugotovilo oddaljenost posameznih dedičev od zapustnice. Pri tem opozarja, da je po D. D. edini dedič sin E. E., ki se navede kot F. F., ki ne obstaja. Po bratrancu G. G. pa sodišče tudi napačno presodi višino dednih deležev njegovih potomcev. G. G. je umrl, sodišče pa nepravilno piše, da gre za H. H. Sicer morajo biti dediči, ki so enako oddaljeni od zapustnice, enako obravnavani glede dednega deleža. 3. B. B. vlaga pritožbo tudi glede obsega zapuščine, in sicer k.o. ..., parcele 003/1, 003/2 in 009/1. Sodišče piše, da je zapustnica imela te nepremičnine do 1/3, pritožnica pa predloži zemljiškoknjižni spisek, iz katerega izhaja, da gre za njen solastniški delež do 2/3. 4. O. O. vlaga pritožbo glede ugotovljenih sorodstvenih vezi. Sodišče ugotavlja, kot bi bila O. O. in I. I. teti zapustnice. V resnici pa je bil stric njun oče, J. J. in teta K. K. 5. Pritožbo vlaga L. L. Sodišče je ni imenovalo v sklepu o dedovanju oziroma je izpadla. Omenja se njen pokojni oče M. M., ki nima pravice do dedovanja.

6. C. C. tudi graja ugotovitev višine dednih deležev zakonitih dedičev oziroma potomcev. Meni, da bi morali biti obravnavani enako, če so enako oddaljeni od zapustnice.

7. Na vročene pritožbe dediči niso odgovorili.

8. Pritožbe so utemeljene.

O pritožbi L. L.:

9. V spisu se pojavlja podatek, da je sodišče vabilo L. L. kot dedinjo. L. L. je bila tudi stranka v zadevi, ki je tekla pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani P 000/2012 glede oporoke z dne 4. 10. 2012, ki je bila razveljavljena. V izreku in zlasti obrazložitvi pa ni pojasnjeno, kaj je s položajem L. L. Omenja se le v obrazložitvi, da je M. M., ki ga pritožnica imenuje za očeta, bil mož N. N. in da nima vstopne pravice. Če je bila pritožnica hči N. N. in M. M., ima v tem postopku položaj zakonite dedinje. Vendar pritožbeno sodišče ne more odgovoriti na pritožničine navedbe, da jo je sodišče neutemeljeno izpustilo. Zato je v tem delu sklep neobrazložen in nima razlogov o odločilnih dejstvih (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

O pritožbah B. B., O. O. in C. C. 10. Vse tri pritožbe grajajo ugotovitev sodišča prve stopnje o sorodstvenih razmerjih nekaterih zakonitih dedičev in zlasti izračunane dedne deleže zakonitih dedičev. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni pojasnjeno, kako je sodišče prišlo do posameznih deležev pri zakonitih dedičih. Res je, da v primeru, da je sodišče upoštevalo odstopljene dedne deleže, ne morejo biti pri zakonitih dedičih, ki so prejeli odstopljene dedne deleže, enak ulomek, kot je pri drugih, ki niso prejeli dednega deleža. Vendar O. O. in C. C. opozarjata, da je napaka že v začetni delitvi oziroma ugotavljanju, kdo so dediči po dedkih in babicah zapustnice, zato sklepa ni mogoče preizkusiti tudi glede oseb, ki so v obrazložitvi samo naštete. Tako O. O. opozarja, da je v sklepu imenovana za teto zapustnice. O. O. opozarja, da je sama sestrična (enako njena sestra J. J., ki je umrla in zapustila potomce), pač pa je bil stric zapustnice njun oče J. J. in teta je bila tudi pokojna K. K. V smrtovnici (list. št. 1) je O. O. imenovana za sestrično.

11. Dedinja B. B. pa graja tudi poimenovanja dedičev. Tako v pritožbi trdi, da so napačno ugotovljeni potomci pokojne D. D., katere edini dedič je bil E. E. in da sodišče v obrazložitvi to navaja, kot bi šlo za F. F., ki ne obstaja, ter bratranec G. G., ki je nepravilno vpisan kot H. H. Pritožba graja ugotovljene višine dednih deležev posameznih sodedičev. Na te navedbe pritožbeno sodišče ne more odgovoriti, ker nima točno ugotovljenega in obrazloženega drevesa oziroma sorodstvenih razmerij zakonitih dedičev v tretjem dednem redu.

12. Tudi C. C. graja ugotovljene višine dednih deležev posameznih naštetih dedičev. V obrazložitvi pa sodišče ni obrazložilo, kako je izračunalo posamezne višine dednih deležev.

13. B. B. pa napada v drugi pritožbi ugotovljen obseg zapuščine in sicer glede nepremičnin k.o. ... ( parcele 003/1, 003/2 in 009/1), in sicer trdi, da iz priloženega ZK izpiska izhaja, da je bila zapustnica lastnica teh nepremičnin do 2/3 in ne le do 1/3, kot v izpodbijanem sklepu. Pritožbeno sodišče tudi na to ne more odgovoriti, saj v spisu ni izpiskov glede teh treh parcel. Zato je sporen tudi obseg zapuščine.

14. Sklep tako nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar je narekovalo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (365. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

15. V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje ugotovi, kdo so zakoniti dediči po pokojni A. A. Pri tem naj začrta družinsko drevo po tretjem dednem redu. Če bo med sodediči dvom o tem, kar bo sodišče začrtalo kot zakonite dediče po tretjem dednem redu, lahko sodišče po uradni dolžnosti pribavi ustrezne izpiske iz matične knjige rojenih in umrlih, da ne bo dvoma o tem, kdo so zakoniti dediči. Nato naj izračuna dedne deleže in jih tudi obrazloži tako, da bo odločitev sodišča mogoče preizkusiti. Glede obsega zapuščine naj ugotovi, ali je bila zapustnica lastnica nepremičnin k.o. ... (tri parcele) do 1/3 ali 2/3, kot trdi B. B. Sodišče naj tudi ugotovi, ali je L. L. zakonita dedinja in v obrazložitvi to tudi obrazloži. 16. Ker je v zadevi sporno dejansko stanje, ki ga je treba dopolniti in o zadevi ponovno odločiti, pritožbeno sodišče ni moglo opraviti obravnave in ugotavljati tega dejanskega stanu, zaradi katerega je tudi odločilna pravilna uporaba materialnega prava oziroma izračun dednih deležev. Gre za obširno dopolnitev postopka in odpravo pomanjkljivosti, ki tudi zahteva pritožbeno presojo v ponovnem odločanju.

17. Res je, da je zadeva stara in da so številne urgence zlasti upnikov. Vendar je zadeva stala zaradi pravde, ki je tekla glede veljavnosti oporoke. Sodišče naj zadevo obravnava prednostno.