Jedro

Ugotovljena dejanska podlaga omogoča sklepanje, da toženki njena težka kronična bolezen povzroča dodatne stroške zaradi bolezni, prilagojene prehrane in višjega standarda osebne oskrbe. Ker dodatek za pomoč in postrežbo v celoti potroši za plačilo tuje pomoči, ji za običajne življenjske izdatke, povečane za že omenjene dodatne stroške, ostaja le pokojnina v ugotovljenem znesku 34.000,00 SIT mesečno. Zaradi kritičnosti življenjskih razmer jo je nuja silila celo v zadolževanje. Nesposobnost za pridobitno delo ji onemogoča dodaten vir dohodov. Vse to pa so že okoliščine, ki toženko uvrščajo v okvir določbe 81. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/89) kot nepreskrbljenega zakonca.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena. Stranki nosita vsaka svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank in tožniku naložilo, da mora od 15.7.1994 dalje toženki plačevati mesečno preživnino po 30.000,00 SIT. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Pritožbo tožnika je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti tej sodbi vlaga tožnik revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga spremembo izpodbijane sodbe v izreku o preživnini, ali pa v tem obsegu njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Glede toženkinih dohodkov je napravljena napačna pravna presoja. Prejema pokojnino v znesku 34.000,00 SIT mesečno ter dodatek za tujo pomoč in postrežbo v znesku 28.000,00 SIT mesečno , kar skupaj znese na mesec 62.000,00 SIT. To pa je že toliko, da zadošča za njeno preživljanje in sicer ne glede na izkazane zdravstvene težave. Pri tem toženka ni dokazala, da bi morala posamezne zdravstvene storitve posebej plačevati. Njena zdravstveno varstvo je torej v celoti brezplačno. Za slučaj poslabšanja zdravstvenega stanja pa toženka itak prejema dodatek za tujo pomoč in postrežbo. Če bi obveljala izpodbijana sodba, bi toženka prejemala mesečno najmanj 92.000,00 SIT, kar pa občutno presega znesek, ki je potreben za njeno preživljanje.

Toženka je na revizijo odgovorila, predlagala njeno zavrnitev, Vrhovni državni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, na katero mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti (386. člen ZPP), v pravdi ni bilo. Uveljavljanega revizijskega razloga v tej smeri (1. in 2. točka 2. odstavka 385. člena ZPP) pa tožnik niti ni obrazložil. Obe sodišči sta tudi pravilno uporabili materialno pravo. Ugotovljena dejanska podlaga omogoča sklepanje, da toženki njena težka kronična bolezen povzroča dodatne stroške zaradi bolezni, prilagojene prehrane in višjega standarda osebne oskrbe. Ker dodatek za pomoč in postrežbo v celoti potroši za plačilo tuje pomoči, ji za običajne življenjske izdatke, povečane za že omenjene dodatne stroške, ostaja le pokojnina v ugotovljenem znesku 34.000,00 SIT mesečno. Zaradi kritičnosti življenjskih razmer jo je nuja silila celo v zadolževanje. Nesposobnost za pridobitno delo ji onemogoča dodaten vir dohodov. Vse to pa so že okoliščine, ki toženko uvrščajo v okvir določbe 81. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/89) kot nepreskrbljenega zakonca. Revizija na opisano situacijo gleda ozko: toženko z ugotovljenim pokojninskim prejemkom upošteva kot povprečno zdravo osebo izdatke zaradi zdravil in zdravstvenih storitev krije zdravstveno zavarovanje, tujo pomoč pa ustrezen dodatek. Nižji sodišči sta takšno pravno sklepanje utemeljeno zavrnili. Ugotovili sta, da je treba upoštevati pokritje omenjenih izdatkov iz skladov zdravstvenega zavarovanja in dodatka za tujo pomoč, vendar pa je ta okolnost le podlaga za zavrnitev višjega preživninskega zahtevka od dosojenega zneska. Kroničnost tožničinega slabega zdravja z opisanimi povečanimi potrebami in njena popolna delovna nesposobnost zato narekujeta odločitev o tožnikovi preživninski obveznosti - to pa ob dodatnem upoštevanju njegovega solidnega socialnega položaja. Zato ni mogoče sprejeti revizijske teze, da bo dosojena preživnina zvišala toženkin življenjski standard, saj ji bo kvečjemu pomagala kriti osnovne življenjske izdatke, povezane s povečanimi potrebami zaradi kroničnega obolenja. Neutemeljeno revizijo je zato revizijsko sodišče zavrnilo (393. člen ZPP), pri čemer je glede revizijskih stroškov odločilo, da stranki nosita vsaka svoje (166., 154. in 155. člen ZPP). Tožnik z revizijo ni uspel, toženka pa z navedbami v odgovoru na revizijo ni prispevala k odločitvi.

Določbe ZPP (zakona o pravdnem postopku - Uradni list SFRJ, št. 47/77 - 27/90), na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča se uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).