Jedro

Sodišče glede na določbe tretjega odstavka 22. člena ZP-1 dolžno izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne glede na morebitno predhodno odločitev o vrnitvi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 30. 11. 2020, ko je storil prekrška, s katerima je dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1). V pritožbi citira obrazložitev sklepa Okrajnega sodišča v Celju PR 1767/2020 z dne 24. 12. 2020, s katerim je sodišče prve stopnje v postopku o prekršku storilcu vrnilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje na podlagi obvestila Ministrstva za pravosodje z dne 17. 2. 2021 ugotovilo, da je imel storilec na dan izdaje obvestila v evidenco vpisanih skupaj 26 kazenskih točk, saj mu je bilo s plačilnim nalogom MOR Celje z dne 6. 1. 2020, ki je postal pravnomočen 17. 1. 2020, za prekršek storjen 20. 12. 2019 z motornim vozilom B kategorije, izrečenih 5 kazenskih točk, s sodbo Okrajnega sodišča v Celju z dne 22. 12. 2020, ki je postala pravnomočna 10. 2. 2021, za prekrška storjena 30. 11. 2020 z motornim vozilom B kategorije pa izrečenih 21 kazenskih točk. Ob takih ugotovitvah je sodišče prve stopnje storilcu utemeljeno in zakonito izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 30. 11. 2020, saj je na ta dan storil prekrška, s katerima je dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Tretji odstavek 22. člena ZP-1 namreč določa, da vozniku, ki v času dveh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu, sodišče izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk. 5. Kot je razvidno iz spisovnega gradiva, je bilo storilcu v postopku o prekršku, ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Celju pod opr. št. PR 1767/2020, zaradi prekrškov storjenih 30. 11. 2020, tudi začasno odvzeto vozniško dovoljenje, saj je storil prekršek, za katerega je predpisan izrek stranske sankcije 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Okrajno sodišče v Celju je s sklepom PR 1767/2020 z dne 22. 12. 2020 (priloga C 3) ugodilo storilčevemu predlogu za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja in mu vrnilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje, kar pa na pravilnost izpodbijane odločitve ne vpliva. Kot izhaja iz samega poimenovanja instituta začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, je začasni odvzem vozniškega dovoljenja ukrep začasne narave, ki ga sodišče izreče v skladu z določbami 113. a člena ZP-1. Znotraj postopka o prekršku lahko sodišče v skladu z določbami 113. d ZP-1 tudi storilcu vrne začasno odvzeto vozniško dovoljenje, če oceni, da začasen odvzem vozniškega dovoljenja ni nujno potreben za zagotovitev varnosti cestnega prometa. Vendarle pa je po tem, ko je storilcu pravnomočno izrečena stranska sankcija 18 kazenskih točk, sodišče glede na določbe tretjega odstavka 22. člena ZP-1 dolžno izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne glede na morebitno predhodno odločitev o vrnitvi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja. Izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je namreč ukrep trajne narave. Sklicevanje storilca na to, da je sodišče prve stopnje v postopku o prekršku ocenilo, da začasen odvzem vozniškega dovoljenja ni neizogibno potreben za varnost cestnega prometa, tako ne vpliva na izpolnjevanje pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki ga je sodišče prve stopnje glede na povzeto določbo tretjega odstavka 22. člena dolžno izreči. 6. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

7. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.