Jedro

Odpoved pogodbe o zaposlitvi ni več disciplinska sankcija za vnaprej določene kršitve delovnih obveznosti, temveč gre za možnost enostranske odpovedi pogodbe o zaposlitvi tudi zaradi kršenja pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.

Delodajalec ne sme izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi zaradi tistih kršitev, za katere je tožnika pisno opominjal na podlagi prvega odstavka 83. člena ZDR.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka krije sama stroške za odgovor na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. Ugotovilo je, da je tožena stranka dvakrat dala tožniku pisno opozorilo pred redno odpovedjo po prvem odstavku 83. člena ZDR. Takega opozorila ni mogoče enačiti s pisno obdolžitvijo po prvem odstavku 177. člena ZDR in tudi poziva, naj obrazloži odsotnost, ne gre enačiti z vabilom na zagovor. Tožena stranka je začela postopek za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, zaključila pa ga je s sklepom o prenehanju delovnega razmerja z dne 5.9.2005 iz katerega izhaja, da gre za izredno odpoved s prenehanjem delovnega razmerja z 31.7.2005. Poleg tega je sodišče tudi ugotovilo, da ni bilo razloga za odpoved. V dneh, ko naj bi bil tožnik neupravičeno odsoten z dela, po mnenju zdravnice ni bil sposoben za delo, čeprav bolniškega staleža ni imel priznanega. Za sporne dneve je tožena stranka tožniku pisala dopust. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo prvostopno sodbo. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje. Za izpolnitev dolžnosti, da delavcu pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi omogoči zagovor, ne zadošča zgolj splošni poziv, naj do določenega roka sporoči razlog odsotnosti oziroma dostavi bolniški list. Tožena stranka bi morala določiti čas in kraj, kjer bo tožnik podal zagovor. Na podlagi dopisa z dne 11.8.2005 se tožnik ni mogel zavedati, da gre za postopek pred izredno odpovedjo, saj je bilo priloženo pisno opozorilo, predpisano v postopku redne odpovedi, da mu delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve delovnih obveznosti.

Zoper pravnomočno sodbo je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sta sodišči določbo prvega odstavka 177. člena ZDR uporabili nepravilno, saj iz te določbe ne izhaja, da bi moral delodajalec določiti čas in kraj zagovora s točno določenimi besedami. V dopisu z dne 11.8.2005 je tožena stranka določila kraj zagovora, saj je navedla (svoj) naslov in tožnik ni imel razlogov za dvom, kje lahko poda svoj zagovor. Določen je tudi čas zagovora, do 16.8.2005, s čimer je tožniku dala možnost izbire, kdaj do tega roka bo svojo odsotnost pojasnil. K dopisu je bilo priloženo pisno opozorilo z izrecno navedbo, da bo sicer postopala po 15. členu pogodbe o zaposlitvi, kjer so določeni primeri kršitev, zaradi katerih se lahko poda izredna odpoved. Tožnik se je zato moral zavedati, da se mu očita neopravičen izostanek z dela in da mu grozi izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi.

V skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 73/2007 - ZPP) je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila in predlaga, da jo revizijsko sodišče kot neutemeljeno zavrne.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. Tožena stranka uveljavlja le revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava.

Pri materialnopravni presoji pravnomočne sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje, saj revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP). Zato navedb tožene stranke, iz katerih izhaja le, da se ne strinja z ugotovljenim dejanskim stanjem in dokazno oceno sodišča, ni mogoče upoštevati. Tudi z uveljavljanjem zmotne uporabe materialnega prava skuša tožena stranka dejansko uveljaviti predvsem ta nedovoljeni revizijski razlog. Ugotovitev razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi in ravnanj delodajalca v postopku pred odpovedjo pomeni najprej dejanske ugotovitve.

Revizija se omeji na zmotno uporabo prvega odstavka 177. člena ZDR. Toda ugotovitve sodišča o tem, da tožniku zagovor ni bil omogočen v skladu s to določbo, je samo eden od razlogov - in tudi ne najbolj bistven - za ugotovljeno nezakonitost. To kar je za pravilno odločitev bistveno namreč je, da je tožena stranka pomešala postopke za odpoved pogodbe o zaposlitvi, izhajajoč očitno iz zmotnega razumevanja teh postopkov kot disciplinskih postopkov. Na tako zmotno izhodišče kaže že vsebina pogodbe o zaposlitvi, ki v 15. členu vnaprej določa hujše kršitve delovnih obveznosti zaradi katerih bo v določenih primerih delodajalec izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi.

Tudi po ZDR je delavec disciplinsko odgovoren za kršitve (neizpolnjevanje) pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (174. člen ZDR). Toda disciplinske sankcije ne smejo trajno spremeniti delovnopravnega položaja delavca (drugi odstavek 175. člena ZDR). To pomeni, da odpoved pogodbe o zaposlitvi ni več disciplinska sankcija za vnaprej določene kršitve delovnih obveznosti, temveč gre za možnost enostranske odpovedi pogodbe o zaposlitvi tudi zaradi kršenja pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Krivdni razlog mora biti utemeljen in delodajalec mora v vsakem primeru tudi dokazati, da zaradi kršitev pogodbenih in drugih obveznosti nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče - v primeru izredne odpovedi niti do izteka odpovednega roka ne.

V vsakem konkretnem primeru mora delodajalec presoditi za kakšne kršitve gre in kakšno težo imajo zanj: ali gre za kršitve, kjer bodo zadoščale že disciplinske sankcije, ali gre za take kršitve, ki utemeljujejo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ali pa so kršitve take narave (teže), da utemeljujejo takojšnjo odpoved. Od te presoje je potem odvisen tudi postopek, ki ga mora delodajalec spoštovati, da je odpoved zakonita. Za obravnavano zadevo so pomembne predvsem obveznosti delodajalca glede pisnega opozorila pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga (prvi odstavek 83. člena ZDR), glede zagovora (drugi odstavek 83. člena ZDR) in glede roka za odpoved (za izredno odpoved rok iz drugega odstavka 110. člena ZDR).

Po določbi prvega odstavka 83. člena ZDR mora delodajalec pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovitve kršitve. Zaradi teh kršitev (na katere je bil delavec opozorjen) delodajalec kasneje ne more več delavcu redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi. Toliko manj mu lahko kasneje zaradi teh istih kršitev izredno odpove pogodbo. Smisel pisnega opominjanja po navedeni zakonski določbi je predvsem v tem, da se delavca opozori na tiste kršitve, ki niso tako hude, da bi utemeljevale izredno odpoved in katerih namen je opozoriti delavca na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, če svojih pogodbenih in drugih obveznosti ne bo izpolnjeval. Šele kolikor bo delavec ponovno kršil svoje delovne obveznosti, mu bo delodajalec lahko redno odpovedal pogodbo iz krivdnega razloga. Ni sicer ovire, da delodajalec za nove kršitve delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, toda to lahko stori le zaradi novih kršitev, ne pa več tistih, za katere je tožnika pisno opominjal na podlagi prvega odstavka 83. člena ZDR.

Že iz navedenega razloga je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 5.9.2005 nezakonita in na odločitev sodišča ne bi mogla vplivati niti drugačna presoja glede zagovora. Tudi če bi šteli, da je bil tožniku zagovor omogočen, ostaja dejstvo, da zaradi odsotnosti v mesecu juliju 2005 tožena stranka tožniku pogodbe o zaposlitvi ni mogla odpovedati - ne redno in še manj izredno.

Po določbi drugega odstavka 110. člena ZDR mora delodajalec izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podati najkasneje v 15 dneh od seznanitve z razlogi, ki utemeljuje izredno odpoved. Kolikor tožena stranka navaja in dokazuje, da je imel tožnik najkasneje do 16.8.2005 čas do podaje zagovora, s tem zatrjuje tudi, da je najkasneje tega dne tudi sama zvedela, da tožnik očitanih neopravičenih izostankov ni opravičil in bo zato "ukrepala na drug način". Ta način je bil sicer napačen, ob tem pa tudi prepozen, saj bi izredno odpoved morala podati do 31.8.2005 in je odpoved, dana 5.9.2005 tudi prepozna. Ker glede na navedeno revizijski razlog ni podan, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

Ker navedbe v odgovoru na revizijo niso prispevale ničesar bistvenega za odločitev o reviziji, je sodišče odločilo, da krije stroške za odgovor na revizijo tožena stranka sama (prvi odstavek 155. člena ZPP).