Jedro

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je na občni seji 14. 1. 2015 sprejelo načelno pravno mnenje, s katerim je poenotilo sodno prakso v zvezi s štetjem 15-dnevnega roka, v katerem lahko naslovnik dvigne pisanje na pošti. Sodna praksa namreč ni bila enotna glede vprašanja, ali se tudi v primeru, če pade 15. dan za dvig pisanja na pošti na soboto, nedeljo, praznik ali drug dela prost dan, uporabi četrti odstavek 111. člena ZPP, ki določa, da se v takšnih primerih rok izteče s pretekom prvega prihodnjega delavnika. Po načelnem pravnem mnenju se navedena določba ne upošteva.

Glede na to, da je bila vročitev opravljena pred sprejemom načelnega pravnega mnenja, bi bilo z njegovim upoštevanjem v škodo dolžnika poseženo v njegov pravni položaj, saj bi šlo za „retroaktivno“ uporabo načelnega pravnega mnenja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo dolžnikov ugovor.

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencih pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da iz sklepa ni razvidno, na podlagi česa je sodišče zaključilo, da je bil sklep o izvršbi dolžniku vročen 1. 1. 2015, in iz katere listine to izhaja. Sklep je torej neobrazložen, obstajajo pa tudi nasprotja med listinami v spisu in razlogi sklepa, saj iz vročilnice izhaja, da je bil sklep dolžniku v nabiralniku puščen 5. 1. 2015. Ni sporno, da je bilo obvestilo dolžniku puščeno 17. 12. 2014, na podlagi sodne prakse (III Ips 80/2013, II Ips 39/2012 in III Ips 3/2013) pa je ob dejstvu, da je petnajstdnevni rok iztekel na praznik 1. 1. 2015, šteti, da je do vročitve s fikcijo prišlo 2. 1. 2015. Dne 12. 1. 2015 vložen ugovor je bil zato vložen znotraj osemdnevnega roka. Sodišče je z izpodbijanim sklepom kršilo določbe 142. in 111. člena ZPP. Dolžnik poleg tega ni bil obveščen o posledicah, če pisanja ne dvigne v 15. dneh, oziroma iz obvestila tako opozorilo ne izhaja. Dne 14. 1. 2015 je bilo sicer sprejeto načelno pravno mnenje, da do fikcije lahko pride tudi v soboto, nedeljo ali na praznik, vendar po mnenju dolžnika uporaba tega mnenja ne pride v poštev, saj tak odstop od sodne prakse pomeni poseg v pričakovane pravice dolžnika, odločitev sodišča prve stopnje pa posega v pravice dolžnika do ustrezne možnost priprave ugovora, v tek rokov, v pravico do izjave ter v pravno varnost in predvidljivost. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje, priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je na občni seji 14. 1. 2015 sprejelo načelno pravno mnenje, s katerim je poenotilo sodno prakso v zvezi s štetjem 15-dnevnega roka, v katerem lahko naslovnik dvigne pisanje na pošti (fikcija vročitve v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 142. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)). Sodna praksa namreč ni bila enotna glede vprašanja, ali se tudi v primeru, če pade 15. dan za dvig pisanja na pošti na soboto, nedeljo, praznik ali drug dela prost dan, uporabi četrti odstavek 111. člena ZPP, ki določa, da se v takšnih primerih rok izteče s pretekom prvega prihodnjega delavnika. Po načelnem pravnem mnenju se navedena določba ne upošteva.

5. V konkretnem primeru je bila vročitev sklepa o izvršbi z dne 12. 12. 2014 dolžniku opravljena s fikcijo pred sprejetjem navedenega načelnega pravnega mnenja, torej v času neenotne sodne prakse, pri čemer je to pritožbeno sodišče tudi pri uporabi določb o fikciji vročitve upoštevalo določbo četrtega odstavka 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, enako kot tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v nekaterih zadevah, izdanih v gospodarskih in civilnih sporih (prim. III Ips 3/2013 in II Ips 38/2013), na katere opozarja tudi pritožba.

6. Glede na to, da je bila vročitev opravljena pred sprejemom načelnega pravnega mnenja, bi bilo z njegovim upoštevanjem v škodo dolžnika poseženo v njegov pravni položaj, saj bi šlo za „retroaktivno“ uporabo načelnega pravnega mnenja. Do takšne uporabe pa se je tudi že opredelilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi II Ips 231/1996 z dne 11. 2. 1998, v kateri je zapisalo, da „čeprav ni formalne prepovedi za „retroaktivno“ uporabo načelnih pravnih mnenj in pravnih mnenj, pa vendarle ni mogoče prezreti, da lahko nekatera pravna mnenja bistveno posegajo v dejanska stanja iz preteklosti in da subjekt, ki se zanaša na sodno prakso in njej prilagaja svoje ravnanje, z njeno spremembo ne sme biti prizadet.“.

7. Kot izhaja iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi, ki je javna listina v smislu prvega odstavka 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je bilo obvestilo o prispeli pošiljki dolžniku puščeno v hišnem predalčniku 17. 12. 2014. Petnajstdnevni rok bi tako iztekel 1. 1. 2015, kar je bil praznik in dela prost dan, zato je glede na zgoraj navedeno šteti, da je bil sklep o izvršbi dolžniku vročen 2. 1. 2015, osemdnevni ugovorni rok (tretji odstavek 9. člena ZIZ) pa je ob upoštevanju četrtega odstavka 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ iztekel 12. 1. 2015, ko je dolžnik ugovor zoper sklep o izvršbi tudi vložil. 8. Ker je že navedeno narekovalo razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek odločanja o pravočasnem ugovoru (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), se višje sodišče do ostalih pritožbenih navedb dolžnika posebej ni opredeljevalo.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je višje sodišče pridržalo za novo odločitev o ugovoru zoper sklep o izvršbi (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).