Jedro

Če tožena stranka umre po vložitvi tožbe, a preden ji je tožba vročena, mora sodišče postopek prekiniti (205/I tč. 1 ZPP).

Procesne predpostavke za vložitev tožbe se presojajo po času ob vložitvi tožbe.

Pravda se začne z vročitvijo tožbe, s tem trenutkom, tudi nastopijo posledice vložitve tožbe, nastopi litispendenca.

Toženkina hči ni bila dolžna, niti ni imela pravice sprejeti tožbo namesto mrtve matere – toženke.

Procesno pooblastilo preneha, če pooblastitelj umre po izdaji pooblastila, vendar še preden vloži pooblaščenec v imenu stranke procesni akt.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje z dne 09. 01. 2006 razveljavi in vrne sodišču v nadaljnje odločanje.

Pritožba tožene stranke zoper sklep z dne 20.03.2006 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Stroški pritožbenega postopka tožeče stranke so nadaljnji stroški pravdnega postopka.

Obrazložitev

Tožnica K. K. je 31. 3. 2005 vložila tožbo zoper O. Š., s katero je zahtevala ugotovitev dedne pravice in izročitev zapuščine. Tožba je bila z odredbo sodišča posredovana toženi stranki s pozivom, da vloži odgovor na tožbo. Iz povratnice izhaja, da je tožbo 16. 5. 2005 sprejela namesto toženke njena hči I. Š., ki je z vlogo nato priglasila stransko intervencijo, za O. Š. pa je pooblaščenec odvetnik R. P. vložil odgovor na tožbo. V tej vlogi je navedeno, da je toženka O. Š. 14. 5. 2005 umrla, kar pa izhaja tudi iz uradne evidence Upravne enote Šmarje pri Jelšah. Toženka je umrla v času, ko je bila tožba že vložena in se je pravdni postopek že začel (ZPP čl. 179), vendar preden se je pravda začela (ZPP čl.189).

Sodišče prve stopnje je vlogo (odgovor na tožbo in priglasitev stranske intervencije) posredovalo tožeči stranki, ki je nato spremenila tožbo, tako da je namesto prvotne toženke tožila I. Š. Le ta pa je sodišču sporočila, da ne soglaša s spremembo tožbe.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se spremembi tožbe ne ugodi z obrazložitvijo, da je za subjektivno spremembo tožbe potrebna privolitev nove toženke, le-ta pa privolitve ni dala. Tožbo zoper prvotno toženko pa je zavrglo, očitno iz razlogov, ker toženka ob vročitvi odgovora na tožbo ni bila več živa, saj je štelo, da tožeča stranka ni odpravila pomanjkljivosti, tako da bi se lahko postopek nadaljeval z osebo, ki je lahko pravdna stranka in ker so pomanjkljivosti takšne, da onemogočajo nadaljnjo pravdo, je na podlagi V. odst. 81. čl. ZPP sodišče tožbo zavrglo.

Odvetnik R. P. je v imenu O. Š. in I. Š. vložil stroškovnik in zahteval, da jima tožeča stranka povrne stroške postopka. Sodišče prve stopnje pa je s sedaj izpodbijanim sklepom ta predlog zavrnilo z obrazložitvijo, da je pooblaščencu pooblastilo, ki je bilo dano pred pravdo s smrtjo tožene stranke prenehalo in se zato procesna dejanja osebe brez pooblastila ne upoštevajo, da pa je bila priglasitev stranske intervencije glede na neobstoj litispendence preuranjena.

Zoper sklep o nedopustnosti spremembe tožbe in zavrženju tožbe se je pravočasno pritožila tožeča stranka in uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka in pa nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da je bila toženka v trenutku tožbe še sposobna biti pravdna stranka, v kolikor pa ne bi bila, pa bi jo sodišče moralo pozvati, da tožbo popravi. Toženka je umrla pred začetkom pravde in po vložitvi tožbe, zato velja, da se postopek s tožbo nadaljuje zoper univerzalne pravne naslednike, dediče, in v primeru obstoja dedičev oz. skrbnika zapuščine ni mogoče tožbe zavreči. Tudi ne gre za subjektivno spremembo tožbe. Po mnenju pritožnika gre za procesno pravno nasledstvo, za katero pa je odločilna podedljivost procesnopravnega položaja. Res je sodišču poslal vlogo s spremembo tožbe, vendar sodišče te vloge glede na njeno vsebino in stanje ne bi smelo razumeti kot spremembo tožbe. Napačna je tudi odločitev sodišča, da se sprememba tožbe ne dopusti, saj se pravda zaradi nevročitve tožbe še ni začela zato privolitev stranke ni bila potrebna. Sodišče je tudi napačno navedlo, da ni odpravila pomanjkljivosti. Predlaga, da se pritožbi ugodi in da se sklep razveljavi in vrne sodišču v ponovni postopek in zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Zoper sklep z dne 20. 3. 2006, s katerim je sodišče predlog tožene stranke in stranske intervenientke za povrnitev stroškov postopka zavrnilo, sta se pravočasno pritožili tožena stranka in stranska intervenientka in sodišču očitata nepravilno odločitev, saj je bila priglašena stranska intervencija, kot tudi, da je pooblaščenec sprejel pooblastilo za zastopanje toženke pred smrtjo, kar je razvidno tudi iz sodnega spisa. Zaključki sodišča, da mu je pooblastilo s smrtjo toženke prenehalo, niso pravilni. Napačna je odločitev sodišča o tem, da je priglašena stranska intervencija prezgodnja glede na neobstoj litispendence. Toženka je umrla po vložitvi tožbe in zato zavrženje tožbe ni dopustno in je v nasprotju z določbami ZPP. Predlaga, da se pritožbi ugodi in da se sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločitev in predlaga, da se ga oprosti plačila sodnih taks. Zahtevata povrnitev stroškov postopka.

Glede na tak potek postopka je moralo pritožbeno sodišče odločati o dveh pritožbah zoper dva sklepa. Pritožba zoper sklep , s katerim je sodišče zavrglo tožbo in ni ugodilo spremembi tožbe je utemeljena, zoper sklep, s katerim pa ni ugodilo predlogu za povrnitev stroškov postopka pa ni utemeljena.

179. člen ZPP določa, da se pravdni postopek začne s vložitvijo tožbe, pravda, to je trostransko razmerje, pa z vročitvijo tožbe toženi stranki (obstoj pravde, čl. 189 ZPP). Ugotovljeno je bilo, da je toženka bila ob vložitvi tožbe še živa, ob vročitvi tožbe pa je toženka že umrla in je tožbo sprejela njena hčerka.

Odločitev sodišča prve stopnje o tem, da se tožba zavrže, ker toženka ob vročitvi tožbe ni bila več živa, ni pravilna. Procesne predpostavke za vložitev tožbe se presojajo po času ob vložitvi tožbe, takrat pa je bila toženka še živa. Toženkina hčera ni bila dolžna niti ni imela pravice sprejeti tožbo namesto mrtve matere. Pravda se res začne z vročitvijo tožbe, s tem trenutkom tudi nastopijo posledice vložitve tožbe, nastopi litispendenca, kar pa ne pomeni, da tožba ni pravilno vložena, če je ob vložitvi tožbe stranka obstajala. Sodišče bi lahko zavrglo tožbo le v primeru, če bi tožena stranka umrla še preden je bila tožba vložena, torej, če bi bila tožba vložena zoper neobstoječo stranko, za takšno situacijo pa ne gre. Tudi ZPP v čl. 205 govori o prekinitvi postopka in ne pravde. Sodišče bi moralo v skladu z določbo čl. 205 ZPP postopek prekiniti (čl. 205/I tč. 1). Sodišče pa je napačno uporabilo določbo čl. 185 ZPP, ko ni dovolilo spremembo tožbe, saj se toženka še ni spustila v obravnavanje in zato njena privolitev ni potrebna. Zato je bilo potrebno tudi ta del sklepa razveljaviti.

Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da ne more obstajati veljavno pooblastilo, saj je pooblastiteljica umrla še preden je sprejela tožbo. Obstoj veljavnega pooblastila pa je procesna predpostavka, na katero je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti. Stranka lahko da odvetniku pooblastilo takrat, ko ve, v kakšnem obsegu bo potrebno in ko ve, da bo le-to potrebno. Procesno pooblastilo s smrtjo stranke sicer ne preneha, vendar pa to velja le, če pooblastitelj umre po začetku postopka. Če pooblastitelj umre po izdaji procesnega pooblastila, vendar pa še prej, preden vloži pooblaščenec tožbo (odgovor na tožbo), pooblastilo preneha. V tem primeru se ne uporablja določba čl. 100 ZPP, ki določa, da ima po smrti pooblaščenec pravico, da še naprej opravlja procesna dejanja, saj le ta še sploh niso bila opravljena in torej ne gre za nadaljevanje postopka. Takšno je tudi večinsko stališče sodne prakse in teorije . Pravilo o nadaljnjem obstoju procesnega pooblastila kljub smrti pooblastitelja se uporablja le, če pooblastitelj umre po začetku pravde, če pa pooblastitelj umre še preden je pooblaščenec v imenu stranke vložil procesni akt, pa takšno pooblastilo preneha (tako tudi A. Galič v komentarju ZPP, prva knjiga, komentar k čl. 76 in 100 ZPP). Zato so ugovori odvetnika R. P. o tem, da zastopa pokojno na podlagi pooblastila, ki naj bi mu ga podpisala pred svojo smrtjo in pred vložitvijo odgovora na tožbo in še preden je prejela tožbo, v fazi, ko za tožbo še ni mogla vedeti, neutemeljeni. Iz tega razloga pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno zavrnilo predlog odv. P. za povrnitev stroškov postopka, ki naj bi mu nastali zaradi zastopanja pokojne O. Š. in pritožba v tem delu ni utemeljena.

Sodišče pa je tudi pravilno zavrnilo predlog I. Š., ki je priglasila stransko intervencijo, za povrnitev stroškov postopka. Stransko intervencijo sodišče dovoli tistemu, ki ima interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena stranka (ZPP čl. 199). Pogoj za stransko intervencijo pa je, da pravda teče, ta pa začne teči šele z vročitvijo tožbe. Torej v fazi, ko pravda ne teče, ni možnost stranske intervencije, zato so bili tudi stroški priglašeni brez zakonite podlage. Razen tega pa bo sodišče moralo odločati o pravnem nasledstvu, saj se bo pravda vodila zoper dediče, zato stranska intervencija ene od dedinj ne bo potrebna. Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno zavrnilo predlog za povrnitev tudi teh stroškov.

Sodišče prve stopnje bo zato moralo v skladu z določbo čl. 205 ZPP prekiniti pravdni postopek in ga nadaljevati, ko bodo znani dediči. Ker pa je tožena stranka umrla pa bo moral tožnik temu dejstvu tudi prilagoditi svoj zahtevek (tako tudi komentar k čl. 76 ZPP Ude, Betteto, Galič...- Pravdni postopek, zakon s komentarjem,1. knjiga).

Zaradi razveljavitve sklepa o zavrženju tožbe bo moralo sodišče nadaljevati postopek, zato se bo o pritožbenih stroških tožeče stranke odločalo s končno odločbo (ZPP čl. 165/III).