Jedro

V upravnem postopku ni mogoče uveljavljati izplačila odškodnine, temu je namenjen pravdni postopek. V primeru, da pritožnik meni, da je vprašanje zakonitosti izpodbijanega akta predhodno vprašanje za odločitev o utemeljenosti odškodninskega zahtevka, pa bi moral postaviti ugotovitveni tožbeni zahtevek in zanj utemeljiti svoj pravni interes. Tega pa ni storil.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik je vložil tožbo zoper potrdilo Ministrstva za notranje zadeve št. 209861/2021 z dne 8. 5. 2021, izdano na podlagi 10. in 12. člena Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (v nadaljevanju ZZUOOP), o napotitvi v karanteno na domu, zaradi prihoda z območja z visokim tveganjem za okužbo z novim koronavirusom SARS-CoV-2. 2. Sodišče prve stopnje je na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožnikovo tožbo, ker izpodbijani akt ne posega v njegovo pravico ali v neposredno, na zakon oprto osebno korist. Tožniku je bila namreč odrejena karantena za obdobje od 8. 5. 2021 do 17. 5. 2021, tožbo z izpodbojnim tožbenim zahtevkom pa je vložil 7. 6. 2021, torej po koncu učinkovanja izpodbijanega akta. Tožnik tožbenega zahtevka ni modificiral v ugotovitvenega. Tožnik z vloženo tožbo tako ni mogel več izboljšati svojega pravnega položaja in nima pravnega interesa za vodenje postopka.

3. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper sklep sodišča prve stopnje vložil pritožbo. V njej v celoti povzame odločitev Upravnega sodišča ter dodatno navede, da se s tako odločitvijo ne strinja, saj meni, da je ves čas postopka izkazoval pravni interes. Zgolj na podlagi vložene tožbe lahko namreč doseže razveljavitev izpodbijanega akta in s tem nov postopek pred Ministrstvom za notranje zadeve, v katerem bi lahko uveljavljal odškodnino za nastalo škodo. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Toženki je bila pritožba vročena v odgovor, vendar ga ni podala.

K I. točki izreka:

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Vrhovno sodišče v celoti pritrjuje obrazložitvi Upravnega sodišča, ki je pritožniku med drugim pojasnilo razliko med izpodbojnim in ugotovitvenim tožbenim zahtevkom. V zadevi nadalje niti ni sporno, da si pritožnik z vodenjem postopka za odpravo izpodbijanega akta ne more izboljšati svojega pravnega položaja, saj je odrejeno karanteno že prestal. Pritožnik sam v pritožbi navaja, da želi zgolj ugotoviti nezakonitost izpodbijanega akta, da bo lahko uveljavljal odškodnino za nastalo škodo. Pri tem nepravilno navaja, da bo izplačilo odškodnine uveljavljal v ponovljenem postopku pred ministrstvom. V upravnem postopku ni mogoče uveljavljati izplačila odškodnine, temu je namenjen pravdni postopek. V primeru, da pritožnik meni, da je vprašanje zakonitosti izpodbijanega akta predhodno vprašanje za odločitev o utemeljenosti odškodninskega zahtevka, pa bi moral postaviti ugotovitveni tožbeni zahtevek in zanj utemeljiti svoj pravni interes. Tega pa ni storil. 7. Glede na obrazloženo je po presoji Vrhovnega sodišča izpodbijani sklep pravilen in zakonit, razlogi, ki jih uveljavlja pritožba niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

K II. točki izreka

8. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).