Jedro

Ustavno sodišče RS je v odločbi Up-410/01 z dne 14. 2. 2002 izpostavilo, da imajo začasne odredbe v družinsko pravnih zadevah velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otroka, zato je treba k njihovemu izdajanju pristopiti restriktivno. Izdaja začasne odredbe je izjemen ukrep, s katerim se začasno uredi položaj na način, s katerim se prepreči ogroženost otroka, ki pa mora biti izkazana s stopnjo verjetnosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlog za izdajo začasne odredbe v celoti zavrne.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe tako, da je delno sodno poravnavo N 19/2022 z dne 20. 9. 2022 v I.A, I.F in I.G točkah izreka spremenilo tako, da je spremenilo izvrševanje skupnega starševstva oziroma izvajanje stikov med mladoletnim otrokom A. A. in mamo B. B. začasno na način, da je stike z mamo določilo vsak petek, ko mama otroka po končanih šolskih obveznostih prevzame v šoli in ga ob 20.00 uri po končanem stiku pripelje na naslov očeta, v času zimskih in prvomajskih počitnic v šolskem letu 2023/2024 v istem, zgoraj navedenem obsegu, torej vsak petek, ko mama otroka po končanih šolskih obveznostih prevzame v šoli oziroma ob 15.00 uri na očetovem domu, v kolikor v petek ni pouka in ga ob 20.00 uri po končanem stiku pripelje na naslov očeta; na velikonočni petek 2024 na isti način, torej mama otroka prevzame v šoli po končanih šolskih obveznostih in ga ob 20.00 uri po končanem stiku pripelje na naslov očeta; v primeru, da ima oče s hčerko med letošnjimi zimskimi in prvomajskimi počitnicami planirano celotedensko odsotnost zaradi dopustovanja, se petkov stik ne izvede in se ga prestavi na drug dan, in v kolikor mladoletni otrok izrazi željo po nočitvah iz petka na soboto ter iz sobote na nedeljo ob predpostavki, da pri mami ne bo zaznam vonj po alkoholu, se tej želji otroka ugodi in se stikovanje z nočitvami zaključi v soboto ali v nedeljo ob 18.00 uri, ko mama pripelje otroka na naslov očeta. Nadalje je odločilo, da se v preostalem delu skupno starševstvo izvršuje, kot je to dogovorjeno z delno sodno poravnavo II N 19/2022 z dne 20. 9. 2022, kot tudi ostale zaveze iz izvršilnega naslova (točka I izreka). Določilo je še denarno kazen v višini 500,00 EUR obema udeležencema, če ne bi spoštovala točke I izreka, to denarno kazen pa je kršitelj dolžan plačati v roku 8 dni od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, sicer se bo opravila izvršba po uradni dolžnosti; v primeru nove kršitve pa se bo izrekla nova denarna kazen (točka II izreka sklepa). Upniku je nadalje naložilo, v roku 7 dni od izdaje te začasne odredbe predlagati uvedbo postopka zaradi zaščite koristi mladoletnega otroka (točka III izreka) in odločilo, da začasna odredba vstopi v veljavo takoj in velja do drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočnega zaključka sodnega postopka o varstvu koristi otroka, oziroma 7 dni od izdaje tega sklepa, v kolikor ustrezen predlog ne bo vložen (točka IV izreka). V presežku je predlog upnika glede spremembe dodelitve, načina in obsega izvajanja stikov zavrnilo (točka V izreka sklepa).

2. Zoper del sklepa, v katerem je sodišče prve stopnje delno ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe vlaga pritožbo nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Navaja, da je sodišče prve stopnje postopalo izredno pristransko in nestrokovno, ko je povzelo navedbe CSD, ki glede ogroženosti mladoletne A. A. izpostavlja enkratni dogodek v šoli (4. 1. 2024), pri čemer je nasprotna udeleženka na prvem razgovoru pojasnila, da ni bila pod vplivom alkohola, temveč protibolečinskih tablet, ki jih je bila primorana zaužiti zaradi bolečin v hrbtenici. Dne 11. 1. 2024 je CSD opravil razgovor z osebjem šole in prejel informacijo, da je predlagatelj tisti, ki pretirano posega v šolski prostor, ko se zanima za A. A., in da šola ne zaznava nobene zanemarjenosti mladoletnega otroka s strani mame in očeta, pri čemer šola ne zaznava razlike, kdaj pride od očeta in kdaj od matere, šolske obveznosti ima redno izpolnjene, prav tako mama redno sodeluje s šolo in nikoli niso zaznali, da bi bila pod vplivom alkohola. Razen tega CSD še vedno favorizira očeta in omejuje pravico do stikov z mamo. Ogroženost otroka tudi ni izkazana v delu, ko CSD in sodišče povezujeta ogroženost mladoletnega otroka z nasilnim vedenjem bivšega partnerja nasprotne udeleženke, ki že več mesecev nima stikov z bivšim partnerjem in posledično tudi mladoletna A. A. s te strani ne more biti ogrožena.

Začasna odredba je nerazumljiva tudi v delu, v katerem naj bi se ugotavljal vonj po alkoholu pri nasprotnem udeležencu, pri čemer sodišče tudi ne določi, kdo naj bi to ugotavljal. V tem delu je začasna odredbe neizvršljiva.

Sodišče prve stopnje je nasprotni udeleženki tudi kršilo pravico do izjave s tem, ko je CSD v dopolnilnem mnenju z dne 12. 2. 2024 zapisal, da so podali mnenje brez odgovora nasprotne udeleženke, čeprav naj bi ji bil 3 x poslan mail, pa odgovora z njene strani niso prejeli. CSD razpolaga tudi s telefonsko številko nasprotne udeleženke, ki je v vmesnem času spremenila svoj elektronski naslov. V obravnavani zadevi sodišče prve stopnje tudi ni razpisalo naroka za glavno obravnavo, na katerem bi lahko nasprotna udeleženka podala svojo izjavo.

Nasprotna udeleženka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo prereka navedbe iz pritožbe in se zavzema za njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ob preizkusu sklepa sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče ni našlo uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Je pa sodišče prve stopnje v delu, v katerem je ugodilo predlagani začasni odredbi nepravilno uporabilo materialno pravo.

6. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje delno ugodilo predlogu tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, s katero je spremenilo izvajanje skupnega starševstva tako, da je v tednih, v katerih je bilo s sodno poravnavo določeno, da mladoletna A. A. ostane pri mami, le-ta ostane pri očetu, stik z mamo pa se v tem tednu izvede v petek, ko mama otroka po končanih šolskih obveznostih prevzame v šoli in ga ob 20.00 uri po končanem stiku pripelje na naslov očeta. Če mladoletni otrok izrazi željo po nočitvah iz petka na soboto ter iz sobote na nedeljo, ob predpostavki, da pri mami ne bo zaznan vonj po alkoholu, tej želji otroka sledi. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bilo treba začasno odredbo izdati, ker je s stopnjo verjetnosti pri mladoletni A. A. zaznati ogroženost in stisko, ki se odraža v obliki glasnih protestov ob najmanjšem sumu konzumiranja alkohola s strani mame ali njenih bližnjih oseb, kot tudi v dekličinih postopkih, ko skrbi za varnost pri očetu na način, da preverja zaklenjenost vhodnih vrat. Obrazložilo je tudi, da pri otroku s stopnjo verjetnosti ni prepoznati posredne in dejanske ogroženosti, katera bi terjala takojšnjo spremembo obstoječega skupnega starševstva, zato je bil v tem delu predlog za izdajo začasne odredbe zavrnjen.

7. V postopkih za ureditev razmerij med starši in otroki, ki se tičejo varstva in vzgoje, sodišče lahko izreče ukrepe za varstvo koristi otroka (155. člen Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ), med katere spada poleg nujnega odvzema otroka in ukrepov trajnejšega značaja, tudi začasna odredba. V skladu s 161. členom DZ sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Ogroženost otroka je torej tista bistvena okoliščina, ki lahko narekuje spremembo stikov in tudi spremembo ureditve starševske skrbi. V skladu z drugim odstavkom 157. člena DZ je otrok ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Ta škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (tretji odstavek 157. člena DZ).

8. Ustavno sodišče RS je v odločbi Up-410/01 z dne 14. 2. 2002 izpostavilo, da imajo začasne odredbe v družinsko pravnih zadevah velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otroka, zato je treba k njihovemu izdajanju pristopiti restriktivno. Izdaja začasne odredbe je izjemen ukrep, s katerim se začasno uredi položaj na način, s katerim se prepreči ogroženost otroka, ki pa mora biti izkazana s stopnjo verjetnosti.

9. V zvezi s pogojem ogroženosti otroka je sodišče prve stopnje v točki 7 obrazložitve zaključilo, da se ogroženost in stiska pri mladoletni A. A. odražata v obliki glasnih protestov ob najmanjšem sumu konzumiranja alkohola s strani mame ali njej bližnjih oseb, kot tudi v dekličinih postopkih, ko skrbi za varnost pri očetu na način, da preverja zaklenjenost vrat. Na drugi strani pa je v zvezi s predlagano takojšnjo spremembo obstoječega skupnega starševstva ugotovilo, da s stopnjo verjetnosti ni prepoznana neposredna in dejanska ogroženost pri otroku.

10. Sodišče prve stopnje svojo odločitev utemeljuje na mnenju CSD, iz katerega izhaja, da pri "oceni ogroženosti" izhaja iz mnenja, ki naj bi bilo sodišču posredovano v zadevi II N 19/2022 dne 10. 12. 2022. V tej zadevi je bila dne 27. 12. 2022 sklenjena sodna poravnava, s katero sta se udeleženca, mama in oče, dogovorila o skupnem starševstvu. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje v zadevi II N 19/2022 zagotovo ne bi dovolilo sklenitve sodne poravnave z vsebino, kakršna je bila sklenjena, to je, da se mladoletna A. A. dodeli v skupno varstvo in vzgojo materi B. B. in očetu C. C., če bi obstajala verjetnost, da je otrok ogrožen s strani mame. Zato je pri oceni ogroženosti v predmetni zadevi sklicevanje CSD na oceno ogroženosti v zadevi II N 19/2022, neutemeljeno.

11. Prav tako ne more biti razlog za ogroženost mladoletne A. A. mamin bivši partner, ki naj bi bil do njenega očeta fizično nasilen. Te nevarnosti ni več, saj kot izhaja iz mnenja CSD, je nasprotna udeleženka od jeseni 2023 naredila veliko in je kot žrtev nasilja uspešno prekinila partnersko razmerje, v kateri se je izvajalo nasilje nad njo in posredno tudi nad mladoletno A. A., bivšemu partnerju pa je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja. Mladoletne A. A. tako ne more ogrožati kakršnokoli nasilje bivšega partnerja nasprotne udeleženke.

12. V čem je otrok ogrožen, oziroma ali se pri otroku zaradi enkratnega dogodka, ki se je zgodil 4. 1. 2024, ko je mama prišla po mladoletno A. A. 40 minut pozneje, kot je sicer dogovorjeno, in za katerega tudi ni s stopnjo verjetnosti ugotovljeno, da je bil prav posledica alkohola (kljub izjavi deklice ob dogodku "...spet si pila", pri čemer je mama alkoholiziranost zanikala in navedla, da je ta dan vzela močne tablete za bolečine v hrbtenici), kažejo vedenjske, čustvene, učne in druge težave v njegovem odraščanju oziroma, kakšna je škoda na telesnem ali duševnem zdravju in na razvoju otroka, pa iz mnenja CSD in njegove dopolnitve ne izhaja.

13. Na drugi strani se mnenje CSD sklicuje na obvestilo šole z dne 11. 1. 2024, iz katerega izhaja, da na šoli ne zaznavajo nobene zanemarjenosti mladoletnega otroka s strani mame in očeta, ne zaznavajo razlike, kdaj pride mladoletna A. A. v šolo od mame in kdaj od očeta, šolske obveznosti pa redno izpolnjuje, ter da tudi mama sodeluje s šolo, zaradi njene zaposlitve večinoma po telefonu, pri čemer nikdar niso zaznali, da bi bila pod vplivom alkohola.

14. Pritožbeno sodišče na podlagi zgoraj obrazloženega, in ob tem ko iz mnenja CSD tudi izhaja, da je zaznati, da je mladoletna A. A. ob razgovoru uporabljala nekatere besede, ki so prevzete iz besedišča odraslih, in da je bila njena volja delno izražena pod vplivom staršev, pri čemer je očeta vrednotila le pozitivno, mamo pa odklonilno, zaključuje, da v obravnavani zadevi s stopnjo verjetnosti ni izkazano, da je pri mld. A. A. podana ogroženost in je zato treba takoj z začasno odredbo prenehati z izvajanjem stikov na način, kot so bili dogovorjeni s sodno poravnavo ter mami onemogočiti vzgojo in varstvo otroka v tednu, ko je mld. A. A. dodeljena njej. Nestrinjanje s konzumiranjem alkohola, kaže sicer na njen odpor, vendar navedeno ob verjetno izkazanem zgolj enkratnem dogodku, po stališču pritožbenega sodišča ne zadošča za ugotovitev, da je deklica pri mami tako ogrožena v svojem duševnem in telesnem zdravju, da je treba takoj omejiti stike zgolj na en popoldan v tednu.

15. Ker je pritožba nasprotne udeleženke utemeljena, ji je pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je predlog za izdajo začasne odredbe v celoti zavrnilo.