Jedro

Pravilnik jasno razlikuje med nagrado in materialnimi stroški izvedenca, hkrati pa določa tudi različne podlage za njihovo priznanje. Nagrada se odmerja po točkovni tarifi Pravilnika, materialni stroški pa po pravilih iz 41. člena Pravilnika.

Izrek

Pritožbi predlagatelja G., d.o.o., N. G., zoper sklep prvostopnega sodišča z dne 24.02.2009 se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se izvedencu P. C., d.o.o., C. v K. 15, L (v nadaljevanju izvedenec), odmeri nagrada v znesku 26.844,00 €, ki povečana za 20% DDV znaša 32.212,80 €.

Zoper sklep sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožil predlagatelj G., d.o.o., N. G. (v nadaljevanju predlagatelj), in sicer iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Pritožbenih stroškov ne priglaša. Pritožba je utemeljena.

Pritožba utemeljeno opozarja, da izrek izpodbijanega sklepa nasprotuje njegovim razlogom. Po ugotovitvah pritožbenega sodišča iz izreka prvostopenjskega sklepa namreč izhaja, da se izvedencu odmeri nagrada v skupni višini 32.212,80 €, v obrazložitvi pa je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je omenjeni znesek izvedencu priznalo za materialne stroške v zvezi s pripravo poročila in popravka le-tega.

V 39. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 7-411/02, 75-3621/03, 72-3230/05, 71-3895/07, 84-3664/08, v nadaljevanju Pravilnik) je določeno, da imajo izvedenci pravico do nagrade za svoje delo, kot tudi pravico do povrnitve stroškov v zvezi z delom. V 40. členu Pravilnik opredeljuje štiri vrste stroškov, ki izvedencu lahko nastanejo pri delu, med njimi so tudi materialni stroški, katere pa podrobneje opredeljuje 41. člen Pravilnika. Ta določa, da materialne stroške predstavljajo analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo izvida in mnenja, ki se obračunajo po veljavni ceni podjetij ali zavodov, ki te storitve opravljajo, če to ni možno, pa v višini, kot se običajno plačuje za take stroške; da mora izvedenec za obračun teh storitev predložiti vsaj eno ponudbo podjetja ali zavoda, ki te storitev opravlja, oz. predložiti druga dokazila, iz katerih je razvidno ustrezno obračunavanje tovrstnih storitev; ter da se ostali materialni stroški ovrednotijo v višini 15% od odmerjene nagrade. Pravila za odmerjanje nagrade izvedencem pa določa 42. člen Pravilnika, v skladu s katerim se za izračun nagrade za izvedensko delo uporablja točkovna tarifa, določena v 45. do 47.a členu tega Pravilnika. Nagrada izvedencem se lahko poviša v posebnih primerih, kot jih določa 43. člen Pravilnika (npr. delo med prazniki, uporaba strokovne literature v tujem jeziku, izjemno zahtevno izvedensko mnenje, ipd.).

Pravilnik torej jasno razlikuje med nagrado in materialnimi stroški izvedenca, hkrati pa določa tudi različne podlage za njihovo priznanje. Kot pojasnjeno že zgoraj, se nagrada odmerja po točkovni tarifi Pravilnika, materialni stroški pa po pravilih iz 41. člena Pravilnika. Ker prvostopno sodišče omenjenih določb Pravilnika ni upoštevalo, pritožba pravilno opozarja na absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbeno sodišče namreč zaradi nasprotja med izrekom in obrazložitvijo izpodbijanega sklepa, slednjega ne more preizkusiti.

Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tč. 365. čl. ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo prvostopno sodišče upoštevati zgoraj omenjene določbe Pravilnika ter izvedencu nagrado oziroma materialne stroške odmeriti v skladu z njimi. Ob tem pa pritožbeno sodišče še dodaja, da se v skladu s Pravilnikom tako materialni stroški kot tudi nagrada izvedencem odmerjajo na podlagi podrobno specificiranih postavk v računih, prav tako pa mora biti iz obrazložitve sklepa jasno razvidno, katere posamezne postavke je sodišče izvedencu priznalo ter na kakšni pravni podlagi.

Ob preizkusu izpodbijanega sklepa v luči bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), je slednje ugotovilo tudi, da iz izreka izpodbijanega sklepa ne izhaja, kdo je dolžan izvedencu povrniti odmerjeno nagrado. V ponovljenem postopku bo prvostopno sodišče moralo odpraviti tudi to pomanjkljivost. Upoštevajoč povedano, je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.