Jedro

Pritožnica ne more uspeti niti s sklicevanjem na tretjo alinejo 2. točke 58. člena ZFPPIPP, po kateri upravičenje upnika opravljati procesna dejanja v glavnem stečajnem postopku preneha, če vse terjatve, ki jih v njem uveljavlja, prenehajo, ker so bile plačane. Če to velja glede zgoraj navedene predlagateljice, je s tem upravičenja za opravljanje nadaljnjih dejanj v tem postopku izgubila ona, vendar začetek stečajnega postopka, ki je sprožil številne pravne posledice (gl. oddelek 5.3 ZFPPIPP), ni več v njenih rokah.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se nad dolžnico začne stečajni postopek, imenovalo upravitelja in ugotovilo organizacijsko obliko, preko katere upravitelj op­ravlja svoje naloge in pristojnosti v tem postopku.

2.Dolžnica se zoper ta sklep pritožuje, vložila je tudi dopolnitev pritožbe.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Izpodbijani sklep je bil izdan na predlog pritožničine upnice A., d. o. o. Sodišče prve stopnje je po izvedenem naroku za začetek stečajnega postopka v skladu s petim odstavkom 239. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) ugotovilo, da je imela navedena predlagateljica na podlagi pravnomočne sodbe z dne 26. 9. 2023 do pritožnice terjatev za plačilo 114.920 EUR, ki je pritožnica ni poravnala več kot dva meseca od zapaslosti, s čimer je bilo izkazano predlagateljičino upravičenje (procesna legitimacija), da zahteva pritožničin stečaj (3. točka 231. člena ZFPPIPP), ugotovilo pa je tudi, da je podan stečajni razlog, tj. obstoj pritožničine insolventnosti (prvi odstavek 14. člena ZFPPIPP).

5.Pritožnica tem ugotovitvam in zaključkom ne oporeka, pač pa trdi, da je 2. 4., kar je po izpodbijanem sklepu, ki je bil izdan 26. 3., predlagateljičino terjatev v celoti poplačala, s čimer naj bi predlagateljica izgubila pravni interes za začetek tega stečajnega postopka, sklep o tem pa naj bi bilo zato treba razveljaviti. Pritožbeno sodišče temu ne sledi. Sodna praksa, na katero se pritožnica sklicuje, v tej zadevi ni uporabljiva. Višje sodišče v Ljubljani je namreč v sklepu Cst 118/2013 z dne 10. 4. 2013 obravnavalo položaj, v katerem je bilo odločilno, ali je bila terjatev upnika, ki je predlagal začetek stečajnega postopka, poravnana še pred izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka (kot je navedlo in kot je bilo navedeno zgoraj, odločilnost tega vprašanja med drugim izhaja iz petega odstavka 239. člena ZFPPIPP, ki sodišču na naroku za začetek stečajnega postopka nalaga, da preveri, ali je predlagatelj postopka sploh (še) dolžnikov upnik). In tudi v sklepu Cst 282/2014 z dne 8. 7. 2014 je bil obravnavan isti položaj. Višje sodišče v Ljubljani je tam pojasnilo: „Čim upnik nima ne možnosti ne potrebe po poplačilu v stečajnem postop­ku, ker je bil v celoti poplačan že pred začetkom stečajnega postopka, glede tega upnika namena stečajnega postopka ni mogoče doseči. Zato višje sodišče zaključuje, da upniku, katerega terjatev je bila plačana v predhodnem stečajnem postopku, prav tako preneha procesna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka.“ (6. točka obrazložitve) Enako je bilo tudi npr. v situaciji iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani Cst 294/2019 z dne 19. 6. 2019.

6.Razmejitvena točka med predhodnim in glavnim stečajnim postopkom je sklep, kakršen je izpodbijani (49. člen ZFPPIPP), po njegovi izdaji pa se procesni položaj bistveno spremeni. Kako, je, navezujoč se sicer na pravilo, da se predlog za začetek stečajnega postopka lahko umakne samo do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka (šesti odstavek 232. člena ZFPPIPP), Višje sodišče v Ljubljani pojasnilo v sklepu Cst 282/2014 z dne 8. 7. 2014: „Res je stečajni postopek, tudi postopek osebnega stečaja, generalna izvršba. Vendar pa je njegov namen drugačen, kot pa je namen izvršilnega postopka. Stečajni postopek se namreč ne vodi le v korist upnika – predlagatelja postopka, temveč v korist vseh upnikov. Ravno zato je, drugače kot v izvršilnem postopku, ko si lahko predlagatelj postopka vsak čas premisli in predlog umakne, določeno, do kdaj je v stečajnem postopku mogoče umakniti predlog. Do izdaje sklepa o začetku postopka [v tistem primeru] osebnega stečaja gre za razmerje med predlagateljem postopka in dolžnikom, v trenutku izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka pa v to razmerje vstopijo vsi dolžnikovi upniki, ki lahko uveljavijo poplačilo svojih terjatev v tem postopku.“ (iz 7. točke obrazložitve) In še: „Po začetku stečajnega postopka se stečajni postopek lahko končna le na predlog upravitelja, in to le v primeru, ko so upniki in tudi stroški stečajnega postopka v celoti plačani, ali pa ko ni več razpoložljive stečajne mase, iz katere bi bili upniki še lahko poplačani.“ (iz 8. točke obrazložitve) Ti razlogi so odločilni tudi za zdaj obravnavani primer.

7.Zato pritožnica ne more uspeti niti s sklicevanjem na tretjo alinejo 2. točke 58. člena ZFPPIPP, po kateri upravičenje upnika opravljati procesna dejanja v glavnem stečajnem postopku preneha, če vse terjatve, ki jih v njem uveljavlja, prenehajo, ker so bile plačane. Če to velja glede zgoraj navedene predlagateljice, je s tem zgubila upravičenja za opravljanje nadaljnjih dejanj v tem postopku izgubila ona, vendar začetek stečajnega postopka, ki je sprožil številne pravne posledice (gl. oddelek 5.3 ZFPPIPP), ni več v njenih rokah.

8.Ravno tako pritožbeno zatrjevana dejstva, na podlagi katerih pritožnica uveljav­lja prenehanje terjatve navedene predlagateljice, ne morejo vplivati na zaključke sodišča prve stopnje o pritožničini insolventnosti. V zgoraj navedenem sklepu Cst 294/2019 je bilo tudi še pojasnjeno, da pojem izjemoma dovoljenih pritožbenih novot (prim. 337. člen Zakona o pravdnem postopku, ki se smiselno subsidiarno uporablja v stečajnem postopku na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP) zajema zgolj subjektivno nova, objektivno pa stara dejstva, tj. dejstva, za katera pritožnik izve po izdaji izpodbijane odločbe (natančneje, do konca glavne obravnave v pravdi, čemur pri odločanju o začetku stečajnega postopka ustreza konec naroka za začetek stečajnega postopka), vendar so obstajala že prej (prim. 8. točko tiste obrazložitve), v tej zadevi pa pritožnica zatrjuje objektivno nova dejstva prenehanja terjatve po izdaji izpodbijanega sklepa.

9.Prvostopenjski sklep je tako brez očitanih napak kot tudi tistih, na katere se pazi po uradni dolžnosti, zato ga je pritožbeno sodišče potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (drugi odstavek 350. v zvezi s 366. členom in 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 14, 14/1, 49, 58, 58-3, 231, 231-3, 232, 232/6, 239, 239/5 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 337, 337/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.