Jedro

Ena temeljnih značilnosti zamudne sodbe je, da se v posledici opustitve (obrazloženega) odgovora na tožbo domneva, da dejansko stanje med strankama ni sporno. Zaradi te domneve zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati iz pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP), pač pa le iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

Zamudna sodba (318. člen ZPP) temelji na neizpodbojni domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo priznava tožnikove dejanske navedbe, na katerih ta gradi svoj tožbeni zahtevek. Sodišče v postopku izdaje zamudne sodbe ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti tožnikovih dejanskih navedb. Kot podlago zamudne sodbe namreč vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II.Tožeča in tožena stranka sami nosita pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo tožbenemu zahtevku ugodilo in toženi stranki naložilo plačilo zneska 32.275,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 20.275,00 EUR od 28. 4. 2023 in od zneska 12.000,00 EUR od 25. 1. 2024 dalje. Toženi stranki je naložilo tudi plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke.

2.Zoper navedeno zamudno sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena stranka. Predlagala je spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijane sodbe ter priglasila pritožbene stroške.

3.Tožeča stranka je navedbam v pritožbi nasprotovala ter predlagala potrditev izpodbijane sodbe. Priglasila je tudi stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožnik zamudno sodbo v delu, ki se nanaša na plačilo odškodnine v višini 12.000,00 EUR, izpodbija z navedbami, da tožeča stranka ni konkretizirala škode v smislu izgube lastnega časovnega vložka v izdelavo načrtov, navedba, da so PZI načrti s področja gradbeništva postali brezpredmetni, pri čemer ta brezpredmetnost ni jasno izkazana in dokazana, pa ne zadošča. V zvezi s protipravnostjo pritožnik pojasnjuje, zakaj tožeči stranki ni bil dolžan izročiti projektne dokumentacije, prav tako pa ni mogoče vzpostaviti vzročne zveze med neizročitvijo kompletne projektne dokumentacije PZI in nastankom škode. Glede višine pritožnik navaja, da povračilo plačila za PZI ne more zadostovati, tudi sicer pa si je tožeča stranka pridržala pravico do spremembe višine škode v skladu z izvedenskim mnenjem, zaradi česar višina škode ni pojasnjena in utemeljena. Teku zamudnih obresti pritožnik nasprotuje z navedbami, da tožeča stranka ni dokazala (npr. s povratnico), da je bil dopis tožnikovega pooblaščenca 4. 4. 2023 res vročen tožencu, kar pomeni, da naj bi se takrat toženec seznanil z domnevno denarno obveznostjo in rokom zapadlosti.

6.Ena temeljnih značilnosti zamudne sodbe je, da se v posledici opustitve (obrazloženega) odgovora na tožbo domneva, da dejansko stanje med strankama ni sporno. Zaradi te domneve zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati iz pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP), pač pa le iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

7.Pritožbene navedbe o tem, ali so obstajale dejanske okoliščine (da je tožeči stranki nastala škoda v višini 12.000,00 EUR ter kdaj je bil dopis tožeče stranke z dne 4. 4. 2023 toženi stranki vročen), so trditve o dejanskem stanju. Tega pritožnik ne more obiti s trditvami, da tožeča stranka ni dokazala nastanka škode in njene višine oziroma da ni dokazano (npr. s povratnico), kdaj ji je bil dopis tožnikovega pooblaščenca vročen, saj s tem uveljavlja pritožbeni razlog zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kar predstavlja nedovoljen pritožbeni razlog zoper zamudno sodbo (drugi odstavek 338. člena ZPP).

8.Zamudna sodba (318. člen ZPP) temelji na neizpodbojni domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo priznava tožnikove dejanske navedbe, na katerih ta gradi svoj tožbeni zahtevek. Zato sodišču dejanskega stanja ni treba (niti ga praviloma ne sme) ugotavljati, sodišče pa v postopku izdaje zamudne sodbe ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti tožnikovih dejanskih navedb. Kot podlago zamudne sodbe namreč vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi.

9.Tožeča stranka je v tožbi navedla, da je zaradi opustitve tožene stranke, ki ni pravočasno izdelala PZI in projektnih rešitev, pri čemer je bila pravočasna izvedba ključnega pomena, od pogodbe odstopila po tem, ko je toženo stranko večkrat neuspešno pozivala na izpolnitev obveznosti. V časovni stiski je navkljub napakam želela projekt zaključiti in je toženi stranki predlagala, da sama oziroma po drugih izvajalcih zaključi PZI, kar pa je tožena stranka zavrnila z grožnjo, da bo zahtevala povračilo avtorskih pravic in da ne dovoli uporabe avtorske rešitve. S tem je dodatno in povsem porušila predviden terminski plan izvedbe del, zaradi česar je tožeči stranki nastala škoda, saj so PZI načrti postali brezpredmetni. Tožeča stranka škode ni opredelila kot izgube lastnega časovnega vložka v izdelavo načrtov, pač pa kot vrednost izdelanih projektov, ki so v posledici postopanja tožene stranke postali brezpredmetni, ter škodo iz naslova zamika gradbenih del do izdelave povsem nove projektne rešitve, zaradi pogodbe "na ključ" z naročnikom pa je bila dodatno prizadeta z višanjem cen osnovnih gradbenih materialov. Višino škode je tožeča stranka v tožbi ocenila na 12.000,00 EUR ter si pridržala pravico do spremembe višine.

10.V zvezi s tekom zamudnih obresti je tožeča stranka navedla, da je sporno razmerje s toženo stranko večkrat neuspešno poskusila urediti po mirni poti, nazadnje z dopisom pooblaščenca tožeče stranke, ki je bil toženi stranki poslan 4. 4. 2023. Tožeča stranka je od vtoževanega zneska 20.275,00 EUR (plačilo po avansnem računu št. AR 0008-2021 z dne 15. 7. 2021 v višini 3.500,00 EUR ter po računu R00021-2021 z dne 20. 7. 2021 v višini 16.775,00 EUR) zahtevala zakonske zamudne obresti od 28. 4. 2023, ko je štela, da je tožena stranka (upoštevaje pošteni tek) v zamudi z izpolnitvijo, pri čemer je v dopisu z dne 4. 4. 2023 navedla rok plačila 8 dni, vendar tožena stranka tudi na ta dopis ni odgovorila.

11.Navedena dejstva, ki jih je zaradi pasivnosti tožene stranke kot priznana sodišče prve stopnje vključilo v dejansko podlago, prej navedene pritožbene navedbe, s katerimi poskuša pritožnik izpodbiti ali relativizirati dejstva, ki so bila navedena v tožbi in jih je sodišče prve stopnje pri odločitvi upoštevalo, ne morejo biti upoštevne. Že zgoraj je bilo namreč pojasnjeno, da so pritožbene navedbe, da škoda in njene predpostavke niso izkazane ter da tožeča stranka ni dokazala, da ji je bil dopis z dne 4. 4. 2023 dejansko vročen, trditve o dejanskem stanju, ki ga v pritožbi zoper zamudno sodbo ni mogoče izpodbijati. Zaradi tega je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da niso bile podane predpostavke za izdajo zamudne sodbe iz prvega odstavka 318. člena ZPP, zaradi česar naj bi bila izpodbijana sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

12.Ker niso podani pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano zamudno sodbo potrdilo (353. člen ZPP), pri čemer je presojalo le pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360.člena ZPP).

13.Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi pritožbene stroške. Odgovor na pritožbo tožeče stranke ni bistveno prispeval k odločitvi o pritožbi in je bil v tem smislu nepotreben (prvi odstavek 155. člena ZPP), zato je višje sodišče odločilo, da tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 318, 318/1, 338, 338/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.