Jedro

Kljub dejstvu, da je imela v izbrisani družbi le poslovni delež v višini 10 %, pa ji je že ta delež omogočal, da uveljavlja pravice v izbrisani družbi kot manjšinski družbenik.

Izrek

Pritožbi dolžnice A.S. se zavrneta in potrdi t a izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

S sklepom z dne 19.03.2007 je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnice A.S. zoper sklep z dne 18.11.2004. Z dopolnilnim sklepom z dne 6.11.2004 pa je sklep z dne 19.3.2007 dopolnilo tako, da je odločilo, še da je dolžnica A.S. dolžna povrniti upniku K. d.o.o. 147,84 EUR stroškov postopka, v roku 8-ih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

V pritožbi zoper sklep z dne 19.3.2007, ki jo je dolžnica vložila po svojem pooblaščencu, predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in ustavitev postopka, podrejeno pa razveljavitev sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje in odločanje. V pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odst. 338. čl. ZPP, pri čemer zlasti izpostavlja, da izpodbijani sklep nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih oz., da so v njem navedeni razlogi sami s seboj v nasprotju, saj sodišče dokazov, katerih izvedbo je dolžnica predlagala, sploh ni izvedlo, razlogov za to pa tudi ni navedlo. Če bi sodišče postopalo na ustrezen način, bi moralo ugotoviti, da je imela dolžnica status pasivne družbenice, ki na poslovanje družbe ni imela nikakršnega vpliva. Sama je bila manjšinska družbenica, njen delež je znašal le 10 %. Drugi dolžnik K.V. je imel v družbi večinski delež (90 %) in je tako v svojih rokah imel vse odločitve v zvezi z družbo ter je v njej uveljavljal izključno svojo voljo. Sam je tudi v celoti vodil poslovanje družbe. Iz družbe je tudi hotela izstopiti, ker pa se drugi družbenik na njene pozive ni odzval, se je odločila za vodenje ustreznega sodnega postopka. Tega ni sprožila zgolj iz razloga, ker je bila družba medtem že izbrisana iz sodnega registra. V pritožbi zoper dopolnilni sklep pa zlasti opozarja, da glede na njen status pasivne družbenice ne more biti pravilna tudi odločitev, da mora upniku povrniti kakršnekoli stroške. Ker ji odgovor upnika na njen ugovor ni bil vročen, zgolj iz previdnosti navaja, da je upnik stroške prepozno priglasil. Pritožbi nista utemeljeni.

V primeru izbrisa družbe po ZFPPod se šteje, da družbeniki prevzamejo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe (27. čl. ZFPPod v zvezi s 394. čl. ZGD), razen če dokažejo, da so imeli v družbi zgolj pasivno vlogo v smislu odločbe Ustavnega sodišča U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002 (Ur. l. RS, št. 93/02). Tudi pritožbeno sodišče se v celoti strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da pritožnica v obravnavanem primeru ni dokazala, da je imela v izbrisani družbi zgolj status pasivne družbenice. Kljub dejstvu, da je imela v izbrisani družbi res le poslovni delež v višini 10 %, pa ji je že ta delež omogočal, da uveljavlja pravice v izbrisani družbi kot manjšinski družbenik, na kar pravilno opozarja v obrazložitvi svoje odločitve tudi sodišče prve stopnje. Ob dejstvu, da pa je bila do njenega izbrisa, v izbrisani družbi tudi zakonita zastopnica, pa je več kot evidentno, da s trditvijo, da na poslovanje družbe ni mogla vplivati, nikakor ne more uspeti. Pri ugotavljanju ali ima družbenik status aktivnega ali pasivnega družbenika ni pravno pomembno koliko je bil pri poslovanju izbrisane družbe dejansko aktiven, temveč se ta položaj ocenjuje glede na dejstvo, ali mu upravičenja, ki jih ima aktivno vlogo sploh objektivno omogočajo in kadar mu jo omogočajo ali je glede na svoja upravičenja storil vse, kar je bil sicer dolžan storiti. Kot imetnik pravic manjšinskega družbenika se svoje odgovornosti za obveznosti lahko reši le, če bi dokazoval in dokazal, da na poslovanje družbe ni mogel vplivati. Če bi dokazal, da je ravnal tako, kot bi sicer moral ravnati, pa je bil v tem preprečen. V primeru, ko bi objektivno lahko vplival na poslovanje družbe, vendar tega zaradi svoje nezainteresiranosti ni storil, pa mu status pasivnega družbenika ne gre. Ker, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, pritožnica ni izkazala svoje nezakrivljene pasivnosti v družbi, ji statusa pasivnega družbenika pač ni mogoče priznati.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu tudi ugotovilo, da je bila pritožnica v času nastanka uveljavljene terjatve direktorica prvotnega dolžnika, družbenica in zakonita zastopnica pa je bila tudi v trenutku, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra. Teh dejstev pritožnica v svoji pritožbi niti ne izpodbija, Tudi z izvedbo dokazov, ki jih je ugovoru predlagala, teh dejstev ne prereka. V dokazni ponudbi niti ni določno navedla, katera dejstva s predlaganimi dokazi dokazuje. Zato ob dejstvu, da sodišče prve stopnje teh za odločitev nepomembnih dokazov, ki pa so povrhu vsega še nesubstancirani ni izvedlo, ni bistveno kršilo postopka, kot se zatrjuje v pritožbi. Trditev, da je nameravala izstopiti iz družbe pred njenim izbrisom, na njen status družbenice ob izbrisu ne vpliva. Vse dokler je bila družbenica in zakonita zastopnica v družbi, je bila dolžna svoje pravice in obveznosti iz tega naslova izpolnjevati. To pa je bilo, kot je že spredaj ugotovljeno, vse do izbrisa družbe iz sodnega registra. Zgolj z dokazovanjem, da je nameravala iz družbe izstopiti, statusa pasivnega družbenika še ni mogoče izkazati.

Iz zgoraj navedenih razlogov je pritožbeno sodišče njeno pritožbo zoper ugovor kot neutemeljeno zavrnilo, ker pa je upnik v obravnavanem primeru tudi svoje stroške pravočasno uveljavljal, višine le teh pa pritožnica niti ne izpodbija, je pritožbeno sodišče zavrnilo tudi njeno pritožbo zoper dopolnilni sklep.