Jedro

Če stranka ne plača sodnih taks niti po opominu, sodišče o tem obvesti davčni organ, ki stranki izda odločbo, s katero ji naloži plačilo sodne takse, kazenske takse in stroške opomina. Prošnja za oprostitev plačila sodnih taks, vložena po nastanku taksne obveznosti, na že nastalo taksno obveznost ne vpliva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 31.1.2001, s katero je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Davčnega urada K., Izpostava J. z dne 9.8.1999. S to odločbo je bilo tožniku naloženo plačilo redne sodne takse v znesku 27.000 SIT, 50 % na višino sodne takse kot kazenske takse v znesku 13.500 SIT in stroškov opomina v znesku 3.000 SIT. Ta obveznost mu je bila naložena zato, ker ni plačal sodne takse v zadevi Okrajnega sodišča v Radovljici niti po opominu z dne 1.2.1999. Sodišče prve stopnje je pritrdilo odločitvi in razlogom tožene stranke. Ob nesporni ugotovitvi, da tožnik za oprostitev sodnih taks v zadevi Okrajnega sodišča v Radovljici ni zaprosil hkrati z vložitvijo pravnega sredstva, temveč šele 26.9.1999, to je šele po prejemu prvostopne odločbe davčnega organa z dne 9.8.1999, pri čemer mu je bil opomin v pravdni zadevi za plačilo sodne takse vročen 1.2.1999, in ker sodne takse ni plačal niti po opominu, je to sodišče pravilno obvestilo o neplačani sodni taksi davčni organ, ki je na podlagi 3. odstavka 29. člena ZST izdal odločbo in k osnovnemu znesku neplačane takse 27.000 SIT pribil še 50 % kazenske takse ter stroške opomina. Tožniku je pojasnilo, da dolžnost plačila sodne takse nastane takrat, ko stranka vloži vlogo pri sodišču oziroma takrat, ko ji sodišče vroči svojo odločitev (4. člen ZST). Stranka lahko zaprosi za oprostitev plačila sodne takse, vendar mora to storiti najpozneje takrat, ko nastane taksna obveznost, to je, ko vloži vlogo na sodišče oziroma prejme sodno odločbo (14. člen ZST). Taksne oprostitve za nazaj ne veljajo.

Zoper prvostopno sodbo se tožnik pritožuje. Navaja, da je za oprostitev sodne takse zaprosil Okrajno sodišče v Radovljici z dopisom z dne 26.9.1999 ter da o tem predlogu sodišče še ni odločilo. O višini sodne takse je bil obveščen šele s prvostopno odločbo. Zato ni vedel, kakšno taksno obveznost mora plačati.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Kot so tožniku pravilno pojasnili že prvostopno sodišče in oba upravna organa, nastane taksna obveznost takrat, ko stranka da vlogo na sodišče oziroma ko prejme sodno odločbo (4. člen ZST). Po 13. členu ZST lahko stranka zaprosi za oprostitev plačila sodne takse, pri čemer po 14. členu ZST sklep o oprostitvi plačila takse učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za vse vloge in dejanja, za katere je po 4. in 5. členu ZST nastala obveznost tega dne ali pozneje.

Kot so ugotovili že prvostopno sodišče in oba upravna organa, tožnik v obravnavanem primeru niti po opominu ni plačal sodne takse v pravdni zadevi motenja posesti, ki jo je vodilo Okrajno sodišče v Radovljici. Ker tožnik v tej zadevi ni pravočasno zaprosil za oprostitev plačila sodnih taks, tudi sam v pritožbi navaja, da je prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks vložil šele 26.9.1999, to je po izdaji prvostopne odločbe v obravnavani zadevi, je po presoji pritožbenega sodišča odločitev prvostopnega sodišča pravilna in zakonita in je tožnik dolžan terjane sodne takse in stroške opomina plačati.

V 1. odstavku 29. člena ZST je namreč določeno, da v primeru, če taksni zavezanec ne plača takse v roku, ki je določen v opominu, sodišče sporoči v nadaljnjih 15 dneh pristojnemu davčnemu organu, naj takso prisilno izterja, na spisu pa zaznamuje, da je omenjeni organ obveščen o neplačani taksi. V 2. odstavku 29. člena ZST pa je določeno, da ko davčni organ prejme sporočilo sodišča, izda odločbo, s katero naloži taksnemu zavezancu, naj v 15 dneh od prejema odločbe plača dolžno takso in 50 % pribitka nanjo kot kazensko takso. Če taksni zavezanec v tem roku takse ne plača, se obe taksi prisilno izterjata in knjižita na račun prihodkov od sodnih taks.

Iz navedenih razlov tožnikova pritožbena navedba, da je prosil za oprostitev plačila sodnih taks, ne more vplivati na drugačno odločitev v tej stvari.

Tožnik prvič v pritožbi zoper prvostopno sodbo zatrjuje, da ni vedel, kakšno višino sodne takse mora plačati, torej je to nedopustna pritožbena novota (1. odstavek 71. člena ZUS), zato se pritožbeno sodišče do te trditve posebej ne opredeljuje. Tožniku pa pojasnjuje, da je višina sodne takse določena v tarifnem delu ZST. Nepoznavanje predpisov pa ni utemeljen razlog za izpodbijanje odločitev sodišč.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.