Dokazno breme se sploh še ni prevesilo na stran toženke, saj je bilo (osnovno) trditveno in dokazno breme glede nastanka zavarovalnega primera na tožnici, ki pa mu ni zadostila. Glede na vsebino toženkine utemeljitve, zakaj njena odgovornost ni podana, toženka v konkretnem primeru ni uveljavljala ugovora fingiranosti, temveč splošni ugovor nenastale pravice (da zavarovalni primer sploh ni nastal).
I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
II.Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 591,87 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 3. 2021 dalje (I. točka izreka) in tožeči stranki naložilo plačilo stroškov postopka v višini 22,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).
2.Tožeča stranka (tožnica) v pravočasni pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, naj sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi in toženi stranki (toženki) naložilo v plačilo stroške postopka, oz. podredno, naj sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje na prvo stopnjo. Priglaša stroške pritožbenega postopka. V pritožbi vztraja pri stališču, da je dokazno breme glede načina nastanka škode na njenem vozilu izključno na toženki (zavarovalnici). Ta je dolžna svoje trditve o tem, da je škoda na vozilu nastala na drugačen način, kot zatrjuje tožnica, izkazati in ne zadostuje zgolj pavšalno zanikanje s sklicevanjem na nekonkretizirane podobne primere. Poudarja, da je bila toženka dolžna ravnati v skladu s pogoji kasko zavarovanja in izvesti izvedenski postopek, tega postopka pa ne predstavlja zgolj sklep njene strokovne službe. Namen določbe je v tem, da se breme dokazovanja nastanka zavarovalnega primera in zavarovalne nevarnosti prevali na toženko in ne na zavarovalko. Meni, da ji toženka s svojimi trditvami očita lažno prikazovanje dejanskega stanja. Gre za ugovor fingiranosti, saj toženka ne zanika zavarovalnega primera, ampak le nastanek škode zaradi zatrjevane zavarovalne nevarnosti. Opozarja na judikat Vrhovnega sodišča RS II Ips 145/2011, po katerem v primeru fingirane prometne nesreče trditveno in dokazno breme nosi zavarovalnica, saj določba 944. člena Obligacijskega zakonika (OZ) izključuje njeno odgovornost, če je zavarovalec povzročil zavarovalni primer namenoma ali s prevaro. Tožnica meni, da je sama postopala v skladu z zahtevami kasko zavarovanja. Kot napačno označuje stališče sodišča, da uradni zaznamek nima dokazne moči. Utemeljuje, zakaj je uradni zaznamek policijske postaje z ogledom kraja javna listina v smislu določbe 224. člena ZPP. Uradni zaznamek ima dokazno vrednost, na strani toženke pa je, da to dokazno vrednost izpodbije z ustreznimi dokaznimi predlogi. Toženka ne more zgolj prerekati ugotovitev v uradnem zaznamku, ki jih je ugotavljal policist brez interesa za izid postopka, ter svojih ugovorov utemeljevati na mnenju svoje pritožbene komisije, ki ima interes za odklonitev tožničinega zahtevka. Uradni zaznamek je še vedno dokazna listina, kot jo predvideva ZPP, sodišče pa se do njene dokazne vrednosti ni opredelilo. Meni, da je dokazala dejstvo, da je škoda na vozilu nastala zaradi dotika oz. trčenja z drugim neznanim motornim vozilom, in sicer s svojim zaslišanjem in uradnim zaznamkom policije o opravljenem ogledu kraja dogodka. Z ustreznim strokovnim znanjem bi bilo moč odgovoriti na vprašanje, ali je do poškodb na vozilu prišlo zaradi dotika ali trka z neznano togo oviro (npr. stebričkom), vendar je dokazno breme za to zatrjevano dejstvo na strani toženke. Posledično nasprotuje tudi odločitvi o stroških postopka.
3.Toženka na pritožbo ni odgovorila.
4.Pritožba ni utemeljena.
5.Vtoževani znesek ne presega 2.000 EUR, zato gre za spor majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena ZPP). V postopku o takšnem sporu se sme sodba izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).
6.Tožnica (zavarovalka in zavarovanka) od toženke (zavarovalnice) zahteva povrnitev premoženjske škode, ki ji je nastala na osebnem vozilu, ki je bilo med 10. 3. 2021 in 11. 3. 2021 parkirano na zasebnem parkirišču pod njenim stanovanjem. Za to vozilo je imela v času škodnega dogodka sklenjeno delno kasko zavarovanje avtomobilske odgovornosti pri toženki. Toženka se je v pravdi branila z ugovorom, da nastala škoda (udarnina na zadnjem desnem blatniku) glede na sam izgled poškodbe ni krita s sklenjenim zavarovanjem (poškodba na stranici je ostra, usmerjena poševno navzdol, takšne poškodbe pa drugo motorno vozilo ne more povzročiti).
7.Sodišče prve stopnje je štelo, da je trditveno in dokazno breme glede nastanka zavarovalnega primera na tožnici, ta pa dokaznemu bremenu ni zadostila. Zaključilo je namreč, da je toženka konkretizirano prerekala način nastanka škode na vozilu, zgolj tožničina izpovedba in policijski uradni zaznamek pa ne dosegata dokaznega standarda prepričanja o nastanku zavarovalnega primera. Na vprašanje, kako je nastala poškodba na vozilu (zaradi trka oz. dotika neznanega motornega vozila (kot trdi tožnica) ali na kakšen drug način - kot npr. zaradi trka oz. dotika s togo oviro (kot trdi toženka)), bi bilo mogoče odgovoriti le ob uporabi ustreznega strokovnega znanja, s kakršnim sodišče ne razpolaga. Zato bi tožnica morala predlagati dokaz z izvedencem, česar pa ni storila.
8.Tožnica v pritožbi utemeljeno opozarja, da ima uradni zaznamek policije določeno dokazno moč, vendar pa nima prav, da ima takšno moč, kakršno ji pripisuje sama. Glede na sodno prakso namreč ne drži, da je uradni zaznamek javna listina v smislu prvega odstavka 224. člena ZPP.1 Vse policistove ugotovitve, opažanja in povzetki izjav, ki so navedeni v nekem uradnem zaznamku, niso nujno objektivno resnični. Še zlasti navedeno velja za vrednotenja ali sklepanja, kakršno je ugotavljanje mehanizma nastanka neke poškodbe. Zato pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da bi bilo na vprašanje glede izvora poškodbe na tožničinem avtomobilu mogoče odgovoriti le ob ustreznem strokovnem znanju (z izvedencem), medtem ko zgolj tožničina izpovedba in policijski uradni zaznamek (pripravljen na podlagi tožničinih izjav, podanih na ogledu vozila) ne dosegata dokaznega standarda prepričanja o nastanku zavarovalnega primera. Ob tem pa gre hkrati kot neutemeljen zavrniti pritožbeni očitek, da se sodišče ni opredelilo do dokazne vrednosti policijskega uradnega zaznamka (glej 27. in 29. točko obrazložitve).
9.Trditveno in dokazno breme določa materialno pravo. Glede na okoliščine konkretnega primera je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče, da je trditveno in dokazno breme za nastanek zavarovalnega primera na tožnici. Dejstva v zvezi z nastankom škodnega dogodka, ki predstavlja zavarovalni primer, so namreč na njeni strani in se dokazujejo v njeno korist. Tožnica mora dokazati, da je škoda nastala v pogojih, ki pomenijo realizacijo rizika, glede katerega je bilo sklenjeno zavarovanje.2 Če teh dejstev ne dokaže in torej do zavarovalnega primera sploh ne pride (tudi zato, ker zatrjevana škoda v dogodku sploh ni mogla nastati ali ni mogla nastati na zatrjevani način3), zavarovalnici glede na njeno materialno in trditveno dokazno breme ni treba utemeljevati okoliščin v zvezi z izključitvijo njene odgovornosti (kajti do te odgovornosti sploh ni prišlo). Materialno trditveno in dokazno breme zavarovalnice, ki ugovarja, da je njena odgovornost izključena zaradi namere ali prevare, pa nastopi šele, če in ko tožeča stranka dokaže škodni dogodek, ki naj bi pomenil zavarovalni primer.4
10.V konkretnem primeru se dokazno breme sploh še ni prevesilo na stran toženke, saj je bilo (osnovno) trditveno in dokazno breme glede nastanka zavarovalnega primera na tožnici,5 ki pa mu ni zadostila. Glede na vsebino toženkine utemeljitve, zakaj njena odgovornost ni podana (zatrjevala je drugačen mehanizem nastanka poškodbe kot tožnica), toženka v konkretnem primeru ni uveljavljala ugovora fingiranosti (saj ni trdila, da bi poškodbo namerno povzročila tožnica ali z njo povezana oseba), temveč splošni ugovor nenastale pravice (da zavarovalni primer sploh ni nastal). Tožnica v pritožbi zmotno enači splošni ugovor nenastale pravice z ugovorom fingiranosti, čeprav se določba 944. člena (o izključitvi odgovornosti zavarovalnice pri nameri in prevari6) lahko uporabi šele v primeru, če tožeča stranka dokaže škodni dogodek, ki naj bi pomenil zavarovalni primer.
11.Ker tožnica po umiku dokaznega predloga toženke za postavitev sodnega izvedenca avtomobilske stroke sama takšnega dokaznega predloga ni podala (to možnost pa je imela), je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da tožnica ni uspela dokazati svojih navedb glede nastanka zavarovalnega primera.
12.S tem pa je tudi odgovorjeno na vse pritožbene navedbe, ki so bistvene za presojo zakonitosti izpodbijane sodbe (prvi odstavek 360. člena ZPP).
13.Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih procesnih in materialnopravnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).
14.Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).
15.V skladu s petim odstavkom 458. člena ZPP je o pritožbi odločila sodnica posameznica.
-------------------------------
1Pri oceni uradnih zaznamkov je namreč treba upoštevati njihove dokazne pomanjkljivosti, med drugim: 1) da stranke niso imele možnosti sodelovati pri njihovem nastanku in 2) da uradni zaznamki pomenijo povzetke izjave oz. opažanj, v katere policisti po svoji subjektivni presoji, v času ko dejansko stanje še ni razčiščeno, vključijo to, kar se jim zdi vredno zapisa. Primerjaj sodbo VSRS II Ips 325/2010 z dne 19. 1. 2012 (13. točka) in sodbo VSL I Cp 676/2015 z dne 8. 7. 2015 (9. točka obrazložitve).
2Glej sodbi VSRS II Ips 450/2010 in II Ips 45/2011, obe z dne 26. 9. 2011 (obakrat v 8. in 9. točki obrazložitve).
3Glej sodbo VSC Cp 388/2021 z dne 28. 10. 2021 (zlasti v 8. točki obrazložitve).
4Tedaj mora trditi in dokazati, da je njena odgovornost izključena zaradi namere ali prevare, torej oškodovančevega sodelovanja pri dogovoru ali nameščanju prometne nesreče (glej sklep VSRS II Ips 64/2019 z dne 26. 9. 2019 v 18. točki obrazložitve).
5Da bi bilo dokazno breme glede na pogoje zavarovanja drugačno, toženka ni uspela izkazati, na ta tožničin argument pa je bilo tudi prepričljivo odgovorjeno v 20. in 21. točki obrazložitve sodbe.
6Določba 944. člena OZ se glasi: Če je zavarovalec, zavarovanec ali upravičenec povzročil zavarovalni primer namenoma ali s prevaro, zavarovalnica ni zavezana za nikakršne dajatve, nasprotno pogodbeno določilo pa je nično.