Jedro

V primeru, ko ima stranka pooblaščenca, kot pravno veljavna vročitev šteje samo vročitev pooblaščencu in ne stranki.

Izrek

Pritožbi upnika se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo na premičnine potem, ko je ugotovilo, da nobena od strank v predpisanem roku ni predlagala druge dražbe (95.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

Zoper ta sklep je vložil pritožbo upnik, po svoji pooblaščenki, iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da sploh ni bil obveščen, da je izvršitelj opravil izvršilno dejanje dražbe. Prav tako tudi ni dobil vabila na dražbeni narok niti zapisnika o dražbi, zato druge dražbe niti ni mogel predlagati.

Pritožba upnika je utemeljena.

Pogoji za ustavitev izvršbe po 95.čl. ZIZ so podani, če nobena stranka ne predlaga v predpisanem roku druge dražbe ali če stvari ni mogoče prodati niti na drugi dražbi oziroma z neposredno pogodbo v novem roku. V takem primeru sodišče v sklepu o ustavitvi izvršbe tudi navede, da ima dolžnik pravico prevzeti zarubljene stvari. 5.odst. 93.čl. ZIZ pa določa, da je dolžan izvršitelj upniku sporočiti kraj, dan in uro prodaje. Po ugotovitvah pritožbenega sodišča pa dejansko te obveznosti izvršitelj, na način, kot to predpisuje zakon, ni izvedel. V obravnavani zadevi je namreč odvetnik B.V. dne 14.07.2003 predložila sodišču prve stopnje pooblastilo za zastopanje upnika. Po 1.odst. 137.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se glede na določbo 15.čl. ZIZ smiselno uporablja tudi v postopku izvršbe in zavarovanja, se vročajo pisanja zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu, kadar jih stranka ima, razen v primeru, če v zakonu ni določeno drugače. Za obravnavani primer zakon posebnih določb nima. To pa pomeni, da bi moral izvršitelj glede na določbo 5.odst. 93.čl. dejansko upnika o kraju, dnevu in uri prodaje obvestiti preko pooblaščenca, saj se v primeru, ko ima stranka pooblaščenca kot pravno veljavna vročitev šteje samo vročitev pooblaščencu in ne stranki. Ker izvršitelj tako ni ravnal (iz poročila izvršitelja je razvidno, da je o oklicu dražbe obveščal neposredno upnika - listovna št. 67 spisa) je dejansko šteti, da upnik ni bil pravilno obveščen o kraju, dnevu in uri prodaje, zaradi česar pa tudi niso bili izpolnjeni pogoji iz 95.čl. ZIZ za ustavitev izvršbe, kar izrecno uveljavlja v pritožbi. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi upnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.