Jedro

Odločanje o terjatvah do zapustnika ni predmet zapuščinskega postopka, zato lahko upnik že med tem postopkom ali po njem vloži tožbo zoper dediča, da mu dolg zapustnika poplača.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je z delnim sklepom o dedovanju z dne 15. 11. 2010 že odločilo o dedovanju denarnih sredstev in osebnem avtomobilu zapustnice in da drugega premoženja, ki bi sodilo v zapuščino, ni.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo zakonita dedinja A. zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. V pritožbi povzema potek postopka in kot bistveno navaja, da bi sodišče moralo upoštevati priglasitev zakonite dedinje k dedovanju na podlagi podatkov zemljiške knjige. Oporočni dedič se ni izjasnil glede nepremičnin, ki so zemljiškoknjižno še vedno v lasti zapustnice do ½, niti glede priglašene terjatve. Ni znano, ali še vztraja pri kupni pogodbi in ali je pripravljen poravnati zakoniti dedinji njene zahtevke. Dejansko stanje je v tem delu ostalo zmotno in nepopolno ugotovljeno. Zapuščinsko sodišče bi moralo odločiti tudi o terjatvi zakonite dedinje in jo napotiti na pravdo, saj je bila priglašena pravočasno še pred prekinitvijo zapuščinskega postopka. Sklep bi se moral glasiti, da se zapuščinski postopek ustavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje na podlagi predhodno izvedenih pravdnih postopkov (primerjaj 2. do 4. točko sklepa) pravilno zaključilo, da v zapuščini po pokojni Z. ni nepremičnega premoženja. Pritožnici namreč ni uspelo izpodbiti sklenjene prodajne pogodbe za zapustničin idealni solastni delež parcele 1040/0 k. o. X, za katerega je zapustnica veljavno izstavila zemljiškoknjižno dovolilo. Pravno nepomembno je, da je v času zadnje zapuščinske obravnave zapustnica še bila vknjižena v zemljiški knjigi, (v času odločanja pritožbenega sodišča je kot lastnik vknjižen že kupec), saj zaupanje v zemljiškoknjižne podatke ni absolutno in javna objava podatkov varuje le dobroverne tretje osebe. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, pa pritožnica, ki je za razpolago zapustnice ves čas vedela, to ni. Ker idealni delež parcele 1040/0 k. o. X ni predmet dedovanja, ga tako zakonita dedinja kot oporočni dedič ne moreta podedovati in se torej priglašati k dedovanju.

5. Ne drži tudi, da se oporočni dedič ni opredelil do priglašenih terjatev zakonite dedinje. Te je namreč na naroku 15. 7. 2013 prerekal. Odločanje o terjatvah do zapustnika ni predmet zapuščinskega postopka, zato lahko upnik že med tem postopkom ali pa po njem vloži tožbo zoper dediča, da mu dolg zapustnika poplača. Po ZD namreč zapuščina po sili zakona preide na dediče v trenutku zapustnikove smrti (132. člen ZD) in dediči kot univerzalni nasledniki za zapustnikove dolgove že od tedaj dalje odgovarjajo solidarno (tretji odstavek 142. člena ZD) v sorazmerju s svojimi dednimi deleži. Razlogov za prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev na pravdo zato ni, saj ne gre za primere iz 210. oziroma 212. člena ZD.

6. Sklep o dedovanju je zgolj deklaratorne narave, zato je sodišče v obravnavani zadevi, ko je o premičnem premoženju že izdalo poseben sklep o dedovanju, pravilno ugotovilo, da druge zapuščine po pokojni ni. Pri tem ni kršilo zapuščinskega postopka, ker v sklepu ni posebej odločilo, da je zapuščinski postopek ustavljen. Takšnega zaključka postopka namreč ZD ne pozna.

7. Ker v pritožbi zatrjevani razlogi glede na navedeno niso podani, je pritožbeno sodišče ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.