Jedro

Vkolikor dediči predlagajo opravo zapuščinske obravnave, pa čeprav zapuščino predstavlja le premično premoženje, jo sodišče po logični interpretaciji 2. odst. 203. člena ZD mora opraviti. Predlog nujne dedinje, da v zapuščinskem postopku po vrnitvi daril zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža mora obravnavati zapuščinsko sodišče, pa čeprav ni zapuščine oz. ta ne obsega niti uveljavljanega nujnega deleža, ker se s tem odloča o dedni pravici.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je prvostopno sodišče ugotovilo obseg zapuščine in sicer 386 delnic Triglav PID za Gorenjsko d.d. ter vlogo na hranilni knjižici pri Gorenjski banki d.d. Kranj št. ter odločilo, da so dediči navedenega premoženja na podlagi zakona zapustničin mož V. B. ter zapustničini sinovi V. B2., J. B., F. G. in zapustničina hči P. Č., vsak do 1/5 ter še odredilo, da po pravnomočnosti sklepa smejo prevzeti moški dediči vsak po 77, ženska dedinja pa 78 delnic in realizirati vlogo na hranilni knjižici vsak do 1/5. Proti sklepu se pritožuje zakonita dedinja P. Č. iz smiselno uveljavljanega pritožbenega razloga nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter posledično zmotne uporabe materialnega prava, pri čemer predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in opravo zapuščinske obravnave, kot je bilo predlagano v smrtovnici. Navaja, da je obseg zapuščine pokojnice bistveno večji kot izhaja iz smrtovnice, v času trajanja zakonske zveze sta namreč pok. R. B. in V. B. zgradila novo hišo , gospodarsko poslopje in hlev, dva silosa, kupila številne kmetijske stroje in dva traktorja s priključki, osebni avtomobil Škoda, opremo stanovanjske hiše, v hlevu pa stoji 20 glav goveje živine. Osebni avtomobil in traktorja sta registrirana na ime vdovca V. B.. Zapustnica je pred pričami hčerki P. Č. povedala, da ima doma 7.000 DEM prihrankov v gotovini. Zapustnica je bila kmečka upokojenka. Pri tem tudi ne gre prezreti, da je pokojnica vdovcu V. B. za časa življenja podarila zaščiteno kmetijo z vsemi premičninami in pritiklinami, ki spadajo h kmetiji, ki obsega cca 8 ha kmetijske obdelovalne zemlje in gozdov. Poleg vdovca so tudi drugi dediči prejeli večja oziroma manjša darila od pokojnice (zazidljivo parcelo). Zapusnica ni hčerki P. Č. niti izplačala volila - denarnega zneska 20.000,00 takratnih din ob njeni polnoletnosti, čeprav je to obveznost prevzela ob prevzemu kmetije po izročilni pogodbi z dne 20.5.1955 in sta ta denar zapustnica in njen mož porabila za obnovo kmetije. Predlaga ugotovitev obsega zapuščine, vštevanje danih daril dedičem ter da ji V. B. izplača zakoniti dedni delež v denarju, podredno pa ji izroči v last in posest zazidljivo parcelo po dogovoru.

Zakoniti dedič V. B. je sicer na pritožbo odgovoril, ker pa je pritožba enostransko pravno sredstvo, pritožbeno sodišče odgovora nanjo ni obravnavalo (glej člen 381 ZPP/77 v zvezi s členom 163 in 172 Zakona o dedovanju - v nadaljevanju besedila ZD).

Pritožba je utemeljena.

S tem, ko pritožnica v svoji pritožbi opozarja, da prvostopno sodišče ni opravilo zapuščinske obravnave, čeprav je bilo tako predlagano v smrtovnici, zaradi česar opravo zapuščinske obravnave v pritožbi ponovno predlaga, uveljavlja bistveno kršitev določil zapuščinskega postopka po 1. odst. 354. člena ZPP/77 v zvezi z 2. odst. 203. člena in 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju besedila ZD).

Očitano kršitev pravil postopka je prvostopno sodišče res storilo, saj je očitno spregledalo, da dedič(i) v smrtovnici predlaga(jo) zapuščinsko obravnavo, čeprav je v smrtovnici zapisano, da je pokojnik zapustil samo premično premoženje (2. odst. 203. člena ZD).

Že iz navedenega razloga je torej bilo potrebno utemeljeni pritožbi ugoditi in v izpodbijani sklep razveljaviti po 1. odst. 369. člena ZPP/77 v zvezi s 163. členom ZD ter vrniti zadevo prvostopnemu sodišču v nov postopek.

S tem pa, ko zapuščinske obravnave kljub predlogu dedičev ni opravilo, je tvegalo, da dejanskega stanja ne bo popolno ugotovilo ali da bo prišlo do zmotne ugotovitve dejanskega stanja, konkretno obsega zapuščine, saj ponavadi dediči v primeru, ko naj bi zapuščino predstavljale le premičnine, zapuščinsko obravnavo predlagajo zato, ker glede obsega zapuščine niso popolnoma prepričani. Zlasti pa je na potrebnost zapuščinske obravnave opozarjala tudi sicer laična vloga zakonite dedinje P. Č., iz katere pa se da razbrati, da se le-ta verjeno ne bo sprijaznila s tem, da bi zaradi za časa zapustnice drugim dedičem podarjenega premoženja ostala brez svojega dednega deleža. Da je to stališče pravilno, pa dokazuje njena pritožba, v kateri ugovarja ugotovljenemu obsegu zapuščine, ko smiselno zatrjuje, da naj bi zapuščina obsegala vsaj še 7.000 DEM zapustničinih prihrankov in ko uveljavlja izplačilo zakonitega dednega deleža v denarju, zaradi česar tudi predlaga vštevanje danih daril dedičem za časa zapustničinega življenja in na ta način ugotovitev obračunske vrednosti zapuščine in velikosti njenega dednega deleža. Prvostopno sodišče naj torej opravi zapuščinsko obravnavo, o kateri naj obvesti vse dediče (člen 205 ZD). Na zapuščinskem naroku (člen 207 ZD) pa naj pozove dediče, da se izjasnijo o še morebiti preostalem premoženju zapustnice, torej tistem, ki ga (še) ni podarila za časa svojega življenja, glede v pritožbi zatrjevanega obsega zapuščine v znesku 7.000 DEM pa naj ugotovi ali gre za sporno ali nesporno trditev pritožnice. Obravnavati pa bo moralo tudi predlog pritožnice za vrnitev daril, s katerim uveljavlja kršeno pravico do nujnega deleža (člen 40 ZD). Smotrno bo najprej ugotoviti, ali je sporno med dediči, koliko in v kakšni vrednosti so poleg vdovca tudi ostali prejeli daril od pokojnice, vključno s pritožnico, ki sicer zatrjuje, da do sedaj od pokojnice, za razliko od ostalih sodedičev, še ni prejela ničesar. Vkolikor ne bo mogoče doseči dogovora med dediči glede zahtevanega izplačila pritožničinega deleža, pa bo moralo seveda prvostopno sodišče izpeljati postopek glede uveljavljanega nujnega dednega deleža tožnice, pa čeprav ni zapuščine in bo obračunsko vrednost zapuščine, na podlagi katere se izračuna nujni delež, predstavljala sama vrednost daril. Tudi v primeru, če se bo izkazalo, da je pritožnica le kaj dobila od zapustnice in bi se postavilo le vprašanje dopolnitve dednega deleža, se prvostopno sodišče temu postopku ne bo moglo izogniti.