29. 5. 2012

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Občine Jesenice, ki jo zastopa Odvetniška družba Ošabnik, Klofutar in partnerji, o. p., d. o. o., Kranj, na seji 29. maja 2012

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1140/2011 z dne 25. 10. 2011 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča na Jesenicah št. P 146/2010 z dne 9. 2. 2011 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 282. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Zaradi izostanka pritožnice oziroma pobudnice (tožeče stranke v pravdi) z enega od poznejših narokov za glavno obravnavo je Okrajno sodišče na podlagi četrtega odstavka 282. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) štelo, da je pritožnica umaknila tožbo. Zato je razveljavilo svoj sklep o izvršbi in ustavilo postopek. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo pritožnice. Ocenilo je, da je sodišče prve stopnje četrti odstavek 282. člena ZPP uporabilo pravilno in v skladu z njegovim namenom. Višje sodišče je to določbo razlagalo tako, da v primeru nepristopa tožeče stranke na poznejši narok za glavno obravnavo, obvelja domneva umika tožbe, če njenih učinkov ne prepreči izjava tožene stranke, da se z umikom ne strinja. Sodbo na podlagi stanja spisa naj bi bilo mogoče izdati le, če bi to predlagala tožena stranka, ki je na narok prišla (ob dodatnem pogoju, da bi bilo dejansko stanje dovolj pojasnjeno). Višje sodišče v predpisani sankciji za izostanek z naroka ni videlo protiustavnosti in nesorazmernosti. Pojasnilo je, zakaj po njegovem mnenju četrti odstavek 282. člena ZPP ne posega nedopustno v pravici iz 22. in 23. člena Ustave.

2.Pritožnica izpodbijanima sklepoma očita kršitev človekovih pravic iz 22. in 23. člena Ustave. Navaja, da je imelo Okrajno sodišče možnost izdati sodbo na podlagi stanja spisa, saj je bilo dejansko stanje dovolj pojasnjeno za odločitev. Namesto tega naj bi brez razumnega razloga in brez obrazložitve uporabilo najstrožji ukrep – fikcijo umika tožbe. Pritožnica meni, da je tožena stranka s predlogom, naj se šteje, da je pritožnica tožbo umaknila, zlorabila procesne pravice. Zahtevek pritožnice naj bi bil zaradi dolgotrajnosti postopka že zastaran, zato naj bi ji izpodbijana sklepa dejansko odvzela pravico do sodnega varstva. Pritožnica je prepričana, da je v konkretnem primeru uporaba izpodbijane določbe v zanemarljivi meri prispevala k večji uveljavitvi načel ciljne učinkovitosti, hitrosti, ekonomičnosti in koncentracije postopka. Hkrati z ustavno pritožbo pobudnica vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 282. člena ZPP. Zatrjuje neskladje izpodbijane določbe z 22. in 23. členom Ustave. Navaja, da ZPP sankcionira le izostanek tožnika s poznejšega naroka, ne pa tudi toženca, kar naj bi tožnike spravljalo v očitno neenakopraven položaj. Nerazumno naj bi bilo, da sodišče v takšnem primeru nima možnosti odločiti na podlagi stanja spisa. Pobudnica opozarja, da je učinek izpodbijane določbe takšen, da ni bistvene razlike med umikom tožbe in odpovedjo zahtevku. Za novo tožbo naj bi bilo po nastopu fikcije umika največkrat prepozno.

3.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker ni dovoljena, pogoji za izjemno obravnavo pa niso izpolnjeni (1. točka izreka).

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Pravni interes pobudnice za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane zakonske določbe je temeljil na vloženi ustavni pritožbi, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. Odločitev o pobudi zato na pobudničin položaj ne bi mogla učinkovati. To pomeni, da pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 282. člena ZPP. Zato je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s prvo alinejo drugega odstavka 55.a člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: podpredsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Podpredsednik