Jedro

V posestnem sporu je obravnavanje spremenjene tožbe dopustno le, če je sprememba tožbe izvršena pred potokom prekluzivnih rokov iz 32. člena SPZ.

Istovetnost tožbenega zahtevka je opredeljena s tožbenim temeljem in tožbenim predlogom. Sprememba enega ali drugega pomeni spremembo tožbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval, naj toženec vzpostavi prejšnje stanje tako, da mu vrne posest zemljišča, ki po katastrskih podatkih predstavlja del parcel št. 1015 in 1012, obe k. o. X. v naravi pa gre za zemljišče, ki povezuje tožnikovi parceli št. 1016/1 in 1011, obe k. o. X, v pasu, ob katerem so postavljeni leseni stebri, tako, da namesti električno žico primerno za pašo živine po obstoječih tožnikovih stebrih, ki se nahajajo na parcelah št. 1016/1, 1015, 1012 in 1011, vse k. o. X, in sicer tam in tako, kot je potekala in bila napeljana električna žica za pašo živine pred njeno odstranitvijo tako, da bo znova potekala dvojno (pričvrščena na zgornje in spodnje dele stebra) tako kot poteka po stebrih, kjer do prekinitve ni prišlo, v istem roku pa odstrani žico z manjših toženčevih stopičkov, ki je bila s posestmotitvenim dejanjem speljana prečno čez prehod, ki povezuje parceli št. 1016/1 in 1011, obe k. o. X. Zavrnilo je tudi nadaljnji tožbeni zahtevek na prepoved takšnih in podobnih motilnih ravnanj. Odločilo je, da mora tožnik tožencu povrniti 339,00 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podredno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi navaja, da je sodišče kršilo 5. člen ZPP, ker je o zadevi odločilo brez izvedbe dokazov. Poudarja, da v vlogi z dne 14. 9. 2012 ne gre za spremembo tožbe, temveč za natančnejšo konkretizacijo tožbenega zahtevka. Z zahtevkom na odstranitev prečno postavljene žice ni dodal novega motilnega ravnanja, saj je to dejanje zatrjeval že v tožbi in v zvezi z njim zahteval vrnitev posesti. V pojmu vzpostavitve prejšnjega stanja in vrnitve posesti iz osnovnega zahtevka so vsebovana vsa tista dejanja, ki jih mora toženec storiti, da bo posestno stanje enako kot pred motenjem. V tožbenem zahtevku so dolžna ravnanja navedena le primeroma in ne taksativno. Opozarja, da sodišče ni ugotavljalo, ali bi toženec sploh lahko namestil žico na tožnikove stebre ne da bi predhodno odstranil žico iz svojih stebričkov. Napačna je zato odločitev sodišča, da je tožba v spremenjenem delu prepozna, saj do spremembe tožbe dejansko ni prišlo. Če je sodišče štelo, da gre za spremembo tožbe, bi moralo o tem odločiti s sklepom in tožbo v spremenjenem delu zavreči. Sodišče je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek, zato je izrek nerazumljiv, saj je v nasprotju sam s sabo in z razlogi sklepa, kar predstavlja kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Napačna in protispisna je ugotovitev sodišča, da tožnik nima interesa za vodenje te pravde. Tožnik je v tožbi navedel in predložil dokaze, da mu je odvzeta posest zemljišča onemogočila prehod živine na svoje parcele, ki se zato zaraščajo, živini pa primanjkuje hrane.

3. Toženec je v odgovoru na pritožbo predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče soglaša s presojo prvostopenjskega sodišča, da je tožnik v vlogi z dne 14. 9. 2009 spremenil tožbo. Ne gre zgolj za ˝konkretizacijo˝ tožbenega zahtevka, kakor svoje postopanje imenuje tožnik, temveč za spremembo istovetnosti zahtevka in s tem za spremembo tožbe v smislu 184. člena ZPP (1). Istovetnost tožbenega zahtevka je opredeljena s tožbenim temeljem in s tožbenim predlogom, zato je sprememba enega ali drugega sprememba tožbe (2). Tožnik je v novem oziroma spremenjenem tožbenem predlogu zahteval širši obseg posestnega varstva, saj je motilnemu ravnanju iz osnovnega zahtevka (odstranitev pastirske žice iz tožnikovih stebrov) dodal novo motilno ravnanje (namestitev nove pastirske žice po toženčevih stebrih prečno čez zemljišče). Ni mogoče pritrditi pritožbi, da je zahteva po odstranitvi toženčeve žice obsežena v zahtevi na vzpostavitev prejšnjega stanja in vrnitev posesti iz osnovnega tožbenega zahtevka. Tožnik je v prvotnem tožbenem zahtevku opredelil, na kakšen način naj toženec vzpostavi prejšnje stanje in mu vrne posest, to je z namestitvijo odstranjene tožnikove žice tako, kot je potekala pred odstranitvijo. Da bi toženec lahko opravil zahtevano dejanje le, če bi predhodno odstranil svojo žico, pa tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjeval niti v ta namen ni predlagal dokazov. Z navedbami, da sodišče o spremembi tožbe ni odločilo s sklepom, pritožba uveljavlja relativno bistveno kršitev postopka, ki pa ni podana, saj takšno ravnanje oziroma opustitev sodišča ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 339. člena ZPP).

6. V posestnem sporu je obravnavanje spremenjene tožbe dopustno le, če je sprememba tožbe izvršena pred potokom prekluzivnih rokov iz 32. člena SPZ (3). Tako strog prekluzivni rok izhaja iz izjemne narave tožbe zaradi motenja posesti. V njej namreč tožnik ne uveljavlja nobene svoje pravice, marveč se zgolj zoperstavlja samovolji. To pa je na mestu le, če je storjeno v izredno kratkem prekluzivnem roku. V nasprotnem primeru bi bilo nesorazmerno poseženo v pravna razmerja. Ker je tožnik spremenil tožbo po poteku 30-dnevnega subjektivnega roka, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožba v spremenjenem delu prepozna. Sodišče je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo, čeprav bi moralo, kot je pravilno pojasnilo v razlogih sklepa, tožbo v spremenjenem delu zavreči. Ker zavrženje tožbe v konkretnem primeru za tožnika ne pomeni ugodnejše odločitve (nova tožba bi bila zaradi poteka subjektivnega roka prepozna), pritožbeno sodišče v izrek izpodbijanega sklepa ni poseglo. Sklep je kljub nasprotju med razlogi in izrekom mogoče preizkusiti, zato ni podana očitana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Interes, ki ga tožnik zasleduje v tej pravdi, je prost prehod in posest zemljišča na parc. št. 1015 in 1012, obe k. o. X, ki v naravi predstavlja prehod med njegovimi pašnimi površinami. Iz tožbene podlage izhaja, da je toženec tožniku onemogočil prost prehod zemljišča z namestitvijo pastirske žice prečno čez prehod. Zgolj z namestitvijo tožnikove žice na stebričke ob zemljišču, kar tožnik zahteva v prvotni tožbi, tožnik ne bi imel prostega prehoda in torej ne bi dosegel namena, ki ga zasleduje v tej pravdi. Upoštevaje navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da postavljen zahtevek z vidika varstva nepremičnine ni ekonomsko upravičen in zato ni utemeljen.

8. Neutemeljen je pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da je kršilo 5. člen ZPP. Ker je bila tožba nesklepčna (v spremenjenem delu pa nedovoljena), sodišče ni bilo dolžno izvajati dokazov, saj ti ne bi privedli do drugačne odločitve v zadevi.

9. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene in ker tudi niso podane kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP), se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi (353. člen ZPP).

10. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi glede zavrnitve pritožbe.

(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in nasl.)

(2) Tako dr. D. Wedam Lukić v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, 2006, str. 201 in Sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 913/93 z dne 3. 11. 1994. (3) Stvarnopravni zakonik (Ur. l. RS, št. 87/2002)