Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V postopku nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti brezposelnih oseb zgolj predložitev ali nepredložitev določenih listinskih dokazil v odrejenem roku ne zadošča za izdajo zakonitega upravnega akta o ugotovitvi, da oseba ni aktivni iskalec zaposlitve, temveč morajo biti stranki zagotovljene temeljne procesne garancije, katerih opustitev sama po sebi pomeni bistveno kršitev postopka in nezakonitost posamičnega upravnega akta. Takšna temeljna procesna garancija je tudi načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP, ki organu nalaga, da pred odločitvijo o upravni stvari da stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo. Gre za procesno pravico stranke, ki je lahko omejena samo z zakonom, pa še to le, če ni v nasprotju z 22. členom Ustave RS. Pomen načela zaslišanja stranke v upravnem postopku, posebej pa še v postopku uveljavljanja socialnih pravic, je poudarjen tudi v sodni praksi revizijskega sodišča. Pomeni, da z izdajo izpodbijanih upravnih aktov ni bil kršen le 2. odstavek 54. člena Pravilnika, temveč tudi 9. člen ZUP, zaradi česar izpodbijani odločbi ne moreta biti zakoniti.
I. Pritožbi zoper sodbo se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje (I. točka izreka) spremeni tako, da se glasi: "Odločbi št. ... z dne 20. 4. 2015 in št. ... z dne 21. 10. 2014 se odpravita ter se zadeva vrne toženi stranki v ponovno upravno odločanje.
Tožba se v delu na plačilo davkov in prispevkov ter mesečnih denarnih nadomestil z zakonskimi zamudnimi obrestmi zavrže. Tožena stranka je dolžna za tožnika na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. ... povrniti stroške postopka v znesku 392,00 EUR v 8 dneh od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi."
II. Pritožba zoper sklep se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje (II. točka izreka).
III. Tožena stranka je dolžna za tožnika na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, št. ... povrniti stroške pritožbe v znesku 107,10 EUR v 8 dneh od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločbi z dne 20. 4. 2015 in z dne 21. 10. 2014 in naloži tožencu, da tožnika od 21. 10. 2014 dalje vpiše v evidenco brezposelnih oseb, da plača ustrezne davke in prispevke pristojnim organom ter mesečna denarna nadomestila z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila (I. točka). Zavrglo je tožbo v delu, da se Zavodu RS za zaposlovanje naloži, da tožnika od 21. 10. 2014 dalje vpiše v evidenco brezposelnih oseb, da plača ustrezne davke in prispevke pristojnim organom ter tožniku plača mesečna denarna nadomestila z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila (II. točka). Obenem je sklenilo, da tožnikovi stroški bremenijo proračun (III. izreka).
2. Zoper sodbo in sklep se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. V predsodnem upravnem postopku, v katerem je nastopal kot prava neuka stranka, mu ni bilo zagotovljeno varstvo pravic po ZUP. Nista mu bili dani možnosti izjavljanja o pomembnih dejstvih in okoliščinah ter zaslišanja. Če je bilo v predsodnem postopku šteto, da je vloga, v kateri je predložil seznam delodajalcev, pri katerih je iskal zaposlitev, nepopolna ali neustrezna, bi ga bilo potrebno pozvati na dopolnitev in ga poučiti o načinu uveljavljanja pravic. Kršene so ustavne pravice in pravice po mednarodnih konvencijah ter 7., 9., 214., 220. člen ZUP. Svetovalka mu je 21. 3. 2014 pojasnila, da mu ni potrebno sporočati aktivnosti v zvezi z iskanjem zaposlitve. Do teh navedb se sodišče prve stopnje ni opredelilo, zato so podane kršitve iz 8., 14. in 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Zaključek sodišča, da je bil seznanjen z obveznostmi brezposelne osebe in posledicami njihovega neizpolnjevanja, je protispisen. Čeprav se je sodišče sklicevalo na načelo materialne resnice, je zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem prič. Ker je bilo v predsodnem postopku preverjano, da je zaposlitev iskal pri delodajalcu A., pa to v odločbi ni navedeno, je predlagal, da se zasliši predstavnika A. in toženca, kar je sodišče zavrnilo brez ustrezne obrazložitve. Dokazal je, da je od 21. 2. 2014 dalje redno spremljal objave prostih delovnih mest na oglasni deski urada za delo najmanj 2 krat tedensko, vendar ni bilo razpisanih prostih delovnih mest skladno z zaposlitvenim načrtom. Ni prejel nobene napotnice za razpisano prosto delovno mesto ali vabila na zaposlitveni razgovor. Dokazal je, da je zaposlitev iskal pri konkretnih delodajalcih, vendar zaposlitve ni dobil. Spremljal je razpise v dnevnem tisku in občasno po spletu. Vse aktivnosti je zabeležil v zaposlitveni dnevnik in jih tudi izkazal v dopisu z dne 10. 10. 2014. Predložitev seznama delodajalcev svetovalki pa mu je bila onemogočena, saj je med njima prišlo do spora. Aktivnosti glede iskanja zaposlitve je dokazal po 6. alineji 4. odstavka 42. člena Pravilnika o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah. Ne drži, da trije delodajalci ne bi potrdili, da je pri njih iskal zaposlitve. Pri odvetnici, ki je bila njegova pooblaščenka, je spraševal za delo pomočnika v odvetniški pisarni. Pri B. je ustno poizvedoval za zaposlitev pri vodji oddelka za smetarska vozila in deponijo, ki mu je pojasnil, da ni potreb po delu. Če bi sodišče optiko kontaktiralo na pravo telefonsko številko, bi potrdila, da je iskal zaposlitev. Iz družbe C. d. o. o. so ga obvestili, da jih je sodišče kontaktiralo, čeprav se naj ne bi javil na njihove pozive. Zaradi nedoslednosti pri opravljenih poizvedbah je predlagal, da se zasliši priče, kar je sodišče v nasprotju z načelom materialne resnice zavrnilo. Uveljavlja povrnitev stroškov in oprostitev plačila sodnih taks.
3. Pritožba zoper sodbo je utemeljena, zoper sklep pa ni.
4. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v predsodnem postopku prišlo do procesne kršitve, zaradi katere sta izpodbijana posamična akta že sama po sebi nezakonita in ju je potrebno odpraviti. Izpodbijana zavrnilna sodba v I. točki izreka zato ni pravilna niti zakonita. Z izpodbijanim sklepom v II. točki izreka pa je sodišče tožbo zoper zavod pravilno zavrglo.
K pritožbi zoper sodbo (zoper I. točko izreka)
5. V obravnavani zadevi gre za presojo izpodbijanih posamičnih upravnih aktov o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb z dnem dokončnosti odločbe. V predsodnem upravnem postopku, uvedenem po uradni dolžnosti zaradi nadzora nad osebo, prijavljeno v evidenci zavoda, v katerem je bil tožnik pozvan2, naj predloži dokazila, iz katerih bo razvidna aktivnost za dosego zaposlitvenih ciljev iz sklenjenih zaposlitvenih načrtov in druga dokazila, na podlagi katerih bo mogoče ugotoviti aktivno iskanje zaposlitve, je bilo na podlagi tožnikove pisne vloge3 ugotovljeno, da ni aktiven iskalec zaposlitve.
6. Enako, torej da tožnik ni aktivni iskalec zaposlitve, ker ni izpolnil obveznosti iz sklenjenega zaposlitvenega načrta, je po izvedenem dokaznem postopku zaključilo tudi sodišče prve stopnje. Vendar pritožnik utemeljeno opozarja, da je bilo v predsodnem upravnem postopku kršeno načelo zaslišanja stranke iz 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku4 (ZUP), zaradi katere je vsebinska odločitev o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb obremenjena tudi s kršitvijo 22. člena Ustave RS5. 7. Po 154. členu Zakona o urejanju trga dela (ZUTD)6 Zavod RS za zaposlovanje (v nadaljevanju zavod) opravlja nadzor nad osebami, prijavljenimi v evidencah zavoda. Po uradni dolžnosti ali po lastni presoji ga uvede pristojna organizacijska enota zavoda. V postopku se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače. Na temelju 157. člena ZUTD ga opravi nadzornik službe zavoda, ki lahko med drugim ugotavlja tudi izpolnjevanje pogojev za ohranitev statusa brezposelne osebe (156. člen ZUTD). Po 129. členu ZUTD zavod preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih, če ni aktivni iskalec zaposlitve. Šteje se, da brezposelna oseba aktivno išče zaposlitev, če redno spremlja objave prostih delovnih mest in se nanje pravočasno prijavlja, se odziva na napotnice zavoda, se udeležuje zaposlitvenih razgovorov in uresničuje vse druge dogovorjene aktivnosti (11. člen ZUTD).
8. Pri nadzoru aktivnega iskanja zaposlitve nadzornik zahteva predložitev dokazil, ki so primeroma določena v 4. odstavku 42. člena Pravilnika o prijavi in odjavi iz evidence, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitev ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidenci (Pravilnik)7. Gre za potrdila delodajalcev o odzivu na napotnice in vabila, fotokopije prijav na prosta delovna mesta s potrdilom pošte, izpise e-sporočil, zapise v zaposlitvenem dnevniku, ki ga vodi iskalec zaposlitve, podatke o izbiri kandidata na prosto delovno mesto in druga dokazila, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti aktivno iskanje zaposlitve. V 2. odstavku 54. člena Pravilnika je nadzorniku med drugim izrecno naloženo zaslišanje udeležene osebe.
9. Pritožbeno sodišče8 je že zavzelo stališče, da v postopku nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti brezposelnih oseb zgolj predložitev ali nepredložitev navedenih listinskih dokazil v odrejenem roku ne zadošča za izdajo zakonitega upravnega akta o ugotovitvi, da oseba ni aktivni iskalec zaposlitve, temveč morajo biti stranki zagotovljene temeljne procesne garancije, katerih opustitev sama po sebi pomeni bistveno kršitev postopka in nezakonitost posamičnega upravnega akta. Takšna temeljna procesna garancija je tudi načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP, ki organu nalaga, da pred odločitvijo o upravni stvari da stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo. Gre za procesno pravico stranke, ki je lahko omejena samo z zakonom, pa še to le, če ni v nasprotju z 22. členom Ustave RS. Pomen načela zaslišanja stranke v upravnem postopku, posebej pa še v postopku uveljavljanja socialnih pravic, je poudarjen tudi v sodni praksi revizijskega sodišča.9 Pomeni, da z izdajo izpodbijanih upravnih aktov ni bil kršen le 2. odstavek 54. člena Pravilnika, temveč tudi 9. člen ZUP, zaradi česar izpodbijani odločbi ne moreta biti zakoniti.
10. Zaradi predhodno izpostavljene procesne kršitve upravnega postopka bi moralo že sodišče prve stopnje izpodbijani odločbi na temelju 1. alineje 1. odstavka 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)10 kot nezakoniti odpraviti in zadevo vrniti v ponovno predsodno odločanje. Ker tega ni storilo, je pritožbeno sodišče na podlagi 358. člena v zvezi s 1. odstavkom 351. člena ZPP izpodbijano sodbo (I. točka izreka) spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka te sodne odločbe. Torej izpodbijana posamična upravna akta odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje. Tožbo v delu na plačilo davkov in prispevkov ter mesečnih denarnih nadomestil z zakonskimi zamudnimi obrestmi je bilo potrebno zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk iz 63. člena ZDSS-1 zavreči, ker toženec v izpodbijanih odločbah o tem ni, niti ni mogel odločati.
11. V ponovljenem upravnem postopku bo toženec dopolnil postopek v nakazani smeri. Torej tako, da bo odpravil ugotovljeno kršitev 9. člena ZUP in 22. člena Ustave RS ter o zadevi ponovno vsebinsko odločil. Vse ostale pritožbene navedbe glede aktivnega iskanja zaposlitve oziroma izpolnjevanja obveznosti iz zaposlitvenega načrta, so za pritožbeno rešitev zadeve glede na predhodno obrazloženo pravno povsem irelevantne.11 K pritožbi zoper sklep (zoper II. točko izreka)
12. Pritožba zoper sklep, ki sicer ni niti posebej obrazložena, ni utemeljena. Tožbo v delu, ki se nanaša na zavod, je sodišče prve stopnje zavrglo, ker ne more biti stranka postopka. V kolikor bi šlo za takšno procesno stanje, bi bilo potrebno zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije tožbeni zahtevek zavrniti. Vendar v konkretnem primeru Zavod RS za zaposlovanje sploh ni stranka postopka in je iz tega razloga tožba pravilno zavržena.
13. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče na temelju 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (II. točka izreka): Stroški postopka
14. Ob spremenjeni prvostopenjski sodbi pritožbeno sodišče šteje, da je tožnik s tožbenim zahtevkom uspel, zaradi zavrženja tožbe pa niso nastali posebni stroški. Zato je bilo potrebno hkrati odločiti, da je toženec v skladu s 3. odstavkom 154. člena ZPP dolžan povrniti na račun sodišča stroške postopka na prvi stopnji v skupnem znesku 392,00 EUR. Tožniku je bila v postopku dodeljena brezplačna pravna pomoč12. Odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je po 5. odstavku 17. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv)13 upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po Odvetniški tarifi (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015). Priznanih je 150 točk za tožbo (tar. št. 15 OT), 150 točk za 1. narok (tar. št. 15/3a OT), 25 točk za urnino (6. člen OT), 2 krat 112,5 točk za dve pripravljalni vlogi (tar. št. 15/2) in 2 krat 75 točk za naslednji narok (tar. št. 15/3b OT), skupaj torej 700 točk, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR, znaša 321,3 EUR, skupaj z 22 % DDV pa 392,00 EUR. Priglašeni stroški za konferenco s stranko so že zajeti v drugih priznanih stroških, o stroških za predlog za izdajo začasne odredbe pa je že pravnomočno odločeno14, zato jih pritožbeno sodišče ni priznalo.
15. Ker tožnik s pritožbo ni uspel le v sorazmerno majhnem delu, je toženec skladno s 3. odstavkom 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP dolžan na račun sodišča povrniti tudi stroške pritožbe v skupnem znesku 107,10 EUR. Tožniku je bila tudi v pritožbenem postopku dodeljena brezplačna pravna pomoč15. Priznani stroški zajemajo 187,5 točk za pritožbo (tar. št. 15/4 OT) in 3,75 točke za materialne stroške, skupaj torej 191,25 točk oziroma 87,80 EUR, skupaj z 22 % DDV pa 107,10 EUR.
16. Glede na tožnikov predlog za oprostitev sodnih taks je potrebno še pojasniti, da se po 71. členu ZDSS-1 v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnega zavarovanja sodne takse ne plačujejo.
1 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 Dopis Zavoda RS za zaposlovanje z dne 25. 9. 2014. 3 Tožnikova vloga z dne 10. 10. 2014. 4 Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 33/91. 6 Ur. l. RS, št. 80/2010 s spremembami. 7 Ur. l. RS, št. 106/10. 8 Psp 92/2017. 9 Sodba VIII Ips 254/2015. 10 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 11 Po 1. odstavku 360. člena ZPP mora sodišče druge stopnje v obrazložitvi sodbe presoditi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena. 12 Odločba BPP 299/2015. 13 Ur. l. RS, št. 18/1993 s spremembami. 14 III. točka izreka sklepa opr. št. I Ps 937/2015 z dne 16. 9. 2015. 15 Odločba BPP 414/2017.