Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V konkretnem opisu prekrška na plačilnem nalogu Finančne uprave Republike Slovenije je kot kraj storitve prekrška sicer res naveden kraj Ljubljana, vendar pa iz podatkov v spisu in celotnega opisa prekrška ne izhaja, da bi bil očitan prekršek dejansko storjen v Ljubljani oziroma da bi storilec moral delovati v Ljubljani.
V opisu prekrška navedeni kraj, kjer bi storilec moral delovati, tako nima dejanske in pravne podlage oziroma glede na celoten opis prekrška in navedene zakonske določbe to ni pravilen kraj storitve očitanega prekrška.
Za odločanje v tem postopku je pristojno Okrajno sodišče v Celju.
A. 1. Odgovorna oseba pravne osebe N., d. o. o., I. R., je vložil zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 71010-2752/2018-2 z dne 16. 3. 2018. Prekrškovni organ je zahtevo skupaj s prekrškovnim spisom posredoval v pristojno odločanje Okrajnemu sodišču v Celju.
2. Okrajno sodišče v Celju se je s sklepom z dne 19. 9. 2019 izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo v odločanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani. V sklepu je navedlo, da je iz opisa prekrška razvidno, da je bil ta storjen v Ljubljani, kljub temu, da ima pravna oseba sedež v Š., za obstoj prekrška pa ni potreben nastanek prepovedane posledice. V obravnavanem primeru naj bi bil prekršek storjen z opustitvijo in so tako za ugotavljanje kraja storitve prekrška bistvena neizvršitvena ravnanja neposrednega storilca, do teh pa ni prišlo na sedežu pravne osebe, temveč v Ljubljani.
3. Okrajno sodišče v Ljubljani je po prejemu spisa pred Vrhovnim sodiščem sprožilo spor o pristojnosti. V sklepu z dne 29. 10. 2019 navaja, da je v opisu prekrška kot kraj prekrška sicer res naveden kraj Ljubljana, vendar pa 37. člen ZDavP-2 ne določa, da bi morale imeti osebe iz 31. člena tega zakona odprt transakcijski račun pri ponudniku plačilnih storitev s sedežem v Ljubljani, temveč imajo lahko odprt transakcijski račun pri kateremkoli ponudniku plačilnih storitev, tudi iz tujine. Ker naj bi bil prekršek storjen z opustitvijo, je po naravi stvari treba šteti, da je bila opustitev storjena na sedežu pravne osebe, saj je delovanje pravne in odgovorne osebe mogoče vezati le na njen sedež, prav tako pa ni očitno, da bi bil prekršek storjen drugje. Glede na to je pristojno Okrajno sodišče v Celju. Poleg tega je to sodišče izključno krajevno pristojno na podlagi prvega odstavka 214. člena ZP-1, ker se postopek nanaša na kršitve davčnih predpisov.
B.
4. Po prvem odstavku 214. člena ZP-1 je v postopku o prekršku v primerih kršitev davčnih, deviznih, carinskih, trošarinskih, drugih finančnih predpisov ter predpisov s področja integritete in preprečevanja korupcije za vse zadeve iz pristojnosti okrajnih sodišč z območja posameznega okrožnega sodišča izključno krajevno pristojno tisto okrajno sodišče, ki ima sedež na sedežu okrožnega sodišča. ZDavP-2 med drugim ureja obračunavanje, odmero, plačevanje, vračilo, nadzor in izvršbo davkov (pobiranje davkov) ter pravice in obveznosti zavezancev za davek, državnih in drugih organov, ki so v skladu z zakonom pristojni za pobiranje davkov, ter drugih oseb v postopku pobiranja davkov (1. člen ZDavP-2). Davčni organ postopa po tem zakonu, kadar odloča o obveznostih in pravicah posameznikov, pravnih oseb in drugih strank v postopku pobiranja davkov (davčni postopek; 2. člen ZDavP-2). Pobiranje davka pa vključuje vse naloge državnih in drugih organov, pristojnih za pobiranje davkov, pravice in obveznosti zavezancev za davek in drugih oseb, določenih z zakonom o obdavčenju, zakonom, ki ureja finančno upravo, in tem zakonom, v zvezi z ugotavljanjem in izpolnitvijo davčne obveznosti zavezanca za davek, ki je določena s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju, vključno v zvezi z ugotavljanjem kršitev zakona o obdavčenju (3. člen ZDavP-2). Tako je tudi določbo 37. člena ZDavP-2 umestiti v davčni predpis in je pri določitvi pristojnosti potrebno upoštevati tudi določbo 214. člena ZP-1. Ker imata v konkretnem primeru obe sodišči, med katerima poteka spor o prisojnosti, sedež v kraju sedeža okrožnega sodišča, sta obe sodišči skladno z navedeno določbo lahko pristojni.
5. Po drugem odstavku 60. člena ZP-1 je za odločanje o zahtevi za sodno varstvo krajevno pristojno sodišče prve stopnje, ki je pristojno za odločanje o prekršku po določbah rednega sodnega postopka. ZP-1 ureja krajevno pristojnost sodišča v členih od 77 do 80. Prvi odstavek 77. člena ZP-1 kot splošno navezno okoliščino za določitev krajevne pristojnosti določa kraj storitve prekrška. Za določitev kraja storitve prekrška se smiselno uporabljajo določbe KZ-1 o kraju storitve kaznivega dejanja (8. člen ZP-1). Po določbi 19. člena KZ-1 je kaznivo dejanje storjeno na kraju, kjer je storilec delal ali bi moral delati, kakor tudi na kraju, na katerem je nastala prepovedana posledica (t. i. ubikvitetna teorija). Za prekrške pa je za razliko od kaznivih dejanj značilno, da se za njihov obstoj praviloma ne zahteva nastanek prepovedane posledice, temveč zadošča kršitev določene zapovedne ali prepovedne norme, zato je v takšnih primerih za določitev kraja storitve prekrška potrebno uporabiti delavnostno teorijo in za kraj prekrška šteti kraj, kjer je storilec delal ali bi moral delati.
6. Po tretjem odstavku v zvezi 14.a točko prvega odstavka 397. člena ZDavP-2 se z globo za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, če v nasprotju z določbo tretjega odstavka 37. člena oseba iz 31. člena tega zakona (osebe, ki so dolžne voditi poslovne knjige in evidence) pri ponudniku plačilnih storitev nima odprtega transakcijskega računa. Iz opisa prekrška, očitanega odgovorni osebi pravne osebe, izhaja, da naj bi I. J.očitani prekršek storil s tem, ko na dan 15. 3. 2018 v kraju Ljubljana v zvezi z opravljanjem registrirane dejavnosti ter v imenu, na račun in v korist oziroma s sredstvi pravne osebe N., d. o. o., za pravno osebo kot zavezanca za davek in osebo, ki je dolžna voditi poslovne knjige in evidence in je subjekt vpisa v Poslovnem registru RS, po podatkih finančnega organa in po preverjanju evidenc finančnega organa, ni odprl transakcijskega računa pri nobenem od ponudnikov plačilnih storitev, s čimer je bila dne 15. 3. 2018 v kraju Ljubljana kršena določba tretjega odstavka 37. člena ZDavP-2. 7. Glede na zakonski in konkretni opis prekrška, očitanega odgovorni osebi I. J., je jasno, da za njegov obstoj ni potreben nastanek prepovedane posledice in je potrebno za določitev kraja prekrška uporabiti delavnostno teorijo, torej kraj, kjer je storilec delal oziroma bi moral delati. V konkretnem primeru naj bi bil prekršek storjen z opustitvijo, za katero je po naravi stvari potrebno šteti, da je bila storjena na sedežu pravne osebe, saj je delovanje pravne osebe in njene odgovorne osebe, razen če je očitno, da je bilo dejanje storjeno drugje, mogoče vezati le na sedež pravne osebe. Sedež pravne osebe N., d. o. o. je v Š., to je na območju Okrajnega sodišča v Celju. V konkretnem opisu prekrška na plačilnem nalogu Finančne uprave Republike Slovenije je kot kraj storitve prekrška sicer res naveden kraj Ljubljana, vendar pa iz podatkov v spisu in celotnega opisa prekrška ne izhaja, da bi bil očitan prekršek dejansko storjen v Ljubljani oziroma da bi storilec moral delovati v Ljubljani. Navedeno tudi ne izhaja iz določbe tretjega odstavka 37. člena ZDavP-2, saj ta ne določa, v katerem kraju mora imeti oseba iz 31. člena zakona odprt transakcijski račun in tudi ne, na kakšen način ga mora odpreti (le fizično pri ponudniku plačilnih storitev). V opisu prekrška navedeni kraj, kjer bi storilec moral delovati, tako nima dejanske in pravne podlage oziroma glede na celoten opis prekrška in navedene zakonske določbe to ni pravilen kraj storitve očitanega prekrška.
8. Opustitev dolžnosti iz tretjega odstavka 37. člena ZDavP-2 s strani odgovorne osebe pravne osebe kot storilke očitanega prekrška in s tem storitev prekrška je torej mogoče vezati le na sedež pravne osebe, ki je v konkretnem primeru na območju Okrajnega sodišča v Celju.
C.
9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče odločilo, da je za odločanje o predmetni zadevi krajevno pristojno Okrajno sodišče v Celju.