Jedro

Sodišče prve stopnje je utemeljilo svojo odločitev glede dokazanosti kaznivih dejanj obdolžencem med drugim tudi z izpovedbo oškodovanke A. A. in priče E. E., ki pa glede na njuno sorodstveno razmerje do obdolžencev, nista bili predhodno poučeni v smislu 236. člena ZKP, s čimer je zagrešilo bistveno kršitev iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj je svojo odločitev oprlo na dokaz, na katerega se po določbah ZKP sodba (v konkretnem primeru sklep) ne sme opirati.

Izrek

Ob odločanju o pritožbah se izpodbijani sklep po uradni dolžnosti razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani obdolženim B. B., C. C. in D. D. na podlagi prvega odstavka 68. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 135. člena KZ-1 izreklo sodni opomin zaradi kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1. Oškodovanko A. A. je s premoženjskopravnim zahtevkom na podlagi drugega odstavka 105. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) napotilo na pravdo. Na podlagi prvega odstavka 95. člena ZKP je odločilo, da so obdolženi dolžni plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2. Zoper sklep so pritožbo vložili B. B., C. C. in D. D. iz pritožbenih razlogov po 1., 2. in 3. točki 370. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 448. člena ZKP in predlagali, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep „odpravi“ ter obdolžene oprosti obtožbe.

3. Pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti na podlagi pooblastila iz 383. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 448. člena ZKP je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj se je v izpodbijanem sklepu oprlo na nezakonit dokaz.

4. Sodišče prve stopnje je utemeljilo odločitev, da je obdolženim dejanje dokazano predvsem na podlagi izpovedbe oškodovanke A. A. in priče E. E. Spisovno je razvidno, da je A. A. mama obdolženega B. B., tašča C. C. in babica D. D., E. E. pa stric B. B. A. A. je bila zaslišana na glavni obravnavi 10. 4. 2019, kjer je bila pravilno poučena v smislu 236. člena ZKP in izjavila, da bo pričala. Priča je bila zaslišana tudi na glavni obravnavi 23. 9. 2019, ki se je zaradi poteka časa pričela znova. Iz zapisnika o zaslišanju na glavni obravnavi je razvidno, da priča ni bila poučena v smislu 236. člena ZKP. Na glavni obravnavi dne 2. 12. 2019 je sodišče prve stopnje zaslišalo pričo E. E., glede katerega osebni podatki izkazujejo, da je stric obdolženega B. B. Sodišče prve stopnje, navkljub ugotovljenim sorodstvenim razmerjem, priči A. A. in E. E. v skladu z določbo 236. člena ZKP ni poučilo, da jima glede na sorodstveno razmerje ni potrebno pričati. Po določbi drugega odstavka 236. člena ZKP je dolžno sodišče, ki vodi postopek, poučiti osebe, navedene v prvem odstavku istega člena, da jim ni treba pričati, vsakokrat, preden jih zasliši, brž ko izve, da gre za okoliščine, zaradi katerih so oproščene dolžnosti pričevanja. Po določbi 2. točke prvega odstavka 236. člena ZKP so dolžnosti pričevanja oproščeni obdolženčevi krvni sorodniki v ravni vrsti, sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena in sorodniki po svaštvu do vštetega drugega kolena. Upoštevajoč navedeno določbo, bi sodišče prve stopnje moralo priči A. A. in E. E. ob vsakokratnem zaslišanju poučiti, da jima ni potrebno pričati. Iz zapisnikov o glavnih obravnavah z dne 10. 4. 2019, 23. 9. 2019 in 2. 12. 2019 je razvidno, da je sodišče prve stopnje razpolagalo z osebnimi podatki prič in je bilo sodišču ob njunem zaslišanju znano njuno sorodstveno razmerje do obdolžencev. Sodišče prve stopnje je utemeljilo svojo odločitev glede dokazanosti kaznivih dejanj obdolžencem med drugim tudi z izpovedbo oškodovanke A. A. in priče E. E., ki pa, glede na njuno sorodstveno razmerje do obdolžencev, nista bila predhodno poučena v smislu 236. člena ZKP, s čimer je zagrešilo bistveno kršitev iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj je svojo odločitev oprlo na dokaz, na katerega se po določbah Zakona o kazenskem postopku sodba (v konkretnem primeru sklep) ne sme opirati. Navedeno pa ima za posledico razveljavitev sklepa.

5. Glede na odločitev, ki jo je sprejelo, višje sodišče pritožbenih navedb obdolžencev ni presojalo.

6. Sodišče prve stopnje bo moralo pred novim sojenjem iz spisa izločiti nedovoljene dokaze ter dokaze, ki vsebujejo reprodukcijo nedovoljenih dokazov, ugotovljenih s to odločbo ter nato po ponovni izvedbi dokazov le-te znova presoditi in ponovno odločiti o zadevi.