Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba III U 205/2012

ECLI:SI:UPRS:2013:III.U.205.2012 Upravni oddelek

register nevarnih psov možnost sodelovanja v postopku bistvena kršitev določb postopka
Upravno sodišče
2. julij 2013
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožnik kot lastnik psa pred izdajo izpodbijane odločbe sploh ni sodeloval v postopku in ni bil seznanjen z dejstvi in okoliščinami, ki so bile ugotovljene v postopku. Tako mu ni bila dana možnost, da se o njih izjasni. Navedena kršitev pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Veterinarske uprave Republike Slovenije, Območni urad Postojna, št. 06172-2929/2011/15(V581-02) z dne 17. 2. 2012 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo odločil, da se pes Rina, ženskega spola, št. čipa …, last tožeče stranke, vpiše v Centralni register psov kot nevaren pes (1. točka izreka). Iz 2. točke izreka izhaja, da je rok za izvršitev tega ukrepa z dnevom prejema odločbe. Pritožba ne zadrži izvršitve odrejenega ukrepa, o morebitnih stroških postopka bo izdan poseben sklep (3. in 4. točka izreka). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je prvostopenjski organ 8. 12. 2011 prejel obvestilo iz Policijske postaje Postojna, iz katerega je razvidno, da je psica, last tožnika, poškodovala A.A.. Do ugriza je prišlo 26. 11. 2011 v Postojni, na cesti imenovani B., ko je šla A.A. s svojim psom, pripetim na povodec, na sprehod. V istem času je po zgornji cesti prišla C.C. s psico Rino, ki ni bila na povodcu, saj jo je C.C. s povodca odpela, da bi Rina stekla proti bližnjemu domu. Psica Rina je namesto domov stekla naravnost proti A.A. psu. A.A. je hotela svojega psa obraniti pred napadom C.C. psice Rine, zato je Rino v nekem trenutku od zadaj objela čez pleče, v tem pa jo je psica Rina ugriznila v levo roko. Iz izjave skrbnice C.C. z dne 13. 12. 2011 in pisne izjave A.A. z dne 10. 1. 2012 ter dopolnitve izjave na zapisnik z dne 17. 2. 2012 je razvidno, da se je psica Rina res zapodila in napadla A.A. psa, pri tem pa ugriznila A.A. v levo roko, o čemer je bilo sestavljeno obvestilo o ugrizu Policijske postaje Postojna in obvestilo o telesni poškodbi ter individualni list za antirabični postopek za poškodovano A.A. z Zavoda za zdravstveno varstvo Koper. Prvostopenjski organ se sklicuje na 23. točko 5. člena ter na 12. člen Zakona o zaščiti živali (v nadaljevanju ZZZiv), na podlagi katerih je izrečen navedeni ukrep.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje kot drugostopenjski organ je pritožbo tožeče stranke zoper navedeno odločbo zavrnilo. Zavrača tožnikove navedbe, da obstaja dvom, kateri pes je ugriznil A.A. in sprejema kot pravilno ugotovitev prvostopenjskega organa, da je ugriz povzročil tožnikov pes.

Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja in jo izpodbija. V tožbi uveljavlja tožbene razloge iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Tožnik je že v postopku na prvi stopnji trdil, da A.A. ni ugriznila njegova psica Rina. Skrbnica C.C. je na dan dogodka imela Rino ves čas na povodcu. Le ko je bila že blizu doma, jo je s povodca spustila. Ravno v tistem trenutku se je izza grma iz kraja imenovanega „...“ pojavila A.A. s svojim psom. Rina se ni napadalno zapodila nad A.A. psa, ampak je k njemu stekla kot steče pes k psu. Izpodbijana odločitev je oprta izključno le na izjavo A.A., izjava skrbnice C.C. pa ni bila upoštevana. Po mnenju tožnika obstoja dvom v izjavo A.A.. Glede slednje tožnik navaja, da je le-ta 16. 12. 2011 na skrbnico C.C. naslovila odškodninski zahtevek, v katerem trdi, da jo je psica Rina ugriznila v desno roko. Tudi v izjavi oškodovanke 10. 1. 2012 je A.A. povedala, da je utrpela ugriz v desno roko. Iz obvestila o telesni poškodbi pa je zabeležena diagnoza: ugriznina palca leve roke. A.A. je 17. 2. 2012 pri prvostopenjskemu organu podala dopolnitev svoje prvotne izjave z dne 10. 1. 2012. In šele v tej dopolnitvi se je spomnila, da naj bi Rino od zadaj objela čez pleče, da bi jo zadržala, in da se je Rina v tem trenutku obrnila in jo zagrabila za levo roko. Tega prej ni navajala. Po mnenju tožnika iz opisanega izhaja, da A.A. do 17. 2. 2012 niti ni vedela, v katero roko je bila ugriznjena. Poleg tega je dopolnjeno izjavo podala isti dan, ko je bila izdana izpodbijana odločba.

Tožnik nadalje navaja, da je šele iz izpodbijane odločbe izvedel, da naj bi A.A. Rino v nekem trenutku prijela od zadaj čez pleče in da naj bi jo v tem trenutku Rina ugriznila v levo roko. To je upravni organ ugotovil isti dan, kot je izdal izpodbijano odločbo. Ker je ta trditev nasprotna s trditvijo skrbnice C.C., bi upravni organ moral dodatno zaslišati ali pa soočiti obe udeleženki. Ker ni tako ravnal, je podana kršitev pravil upravnega postopka, ki je gotovo vplivala na odločitev, saj dejansko stanje ni popolno ugotovljeno. Tožnik je imel možnost ugovarjati tej trditvi, da naj bi do ugriza A.A. prišlo, ko je le-ta Rino objela od zadaj čez pleča, šele v pritožbenem postopku. Prej tega ni mogel, ker za to ni vedel. Tožnik trdi, da je A.A. Rino prijela za verigo za vratom. Veriga je taka, da ko se z njo prime, se zadrgne za vrat. Ko je k Rini prišla skrbnica C.C., jo je A.A. odrinila in Rino držala tesno za verigo za vratom. Čez čas je C.C. uspelo Rino iztrgati iz rok A.A.. Tedaj je Rina komaj še dihala, saj je imela verigo tako močno zadrgnjeno za vrat. Na njej ni bilo nobenih sledov krvi. Skrbnica je Rino takoj pregledala. Ni mogoče, da bi Rina ugriznila A.A. v levo roko, če jo je ta držala za vratom. Zato obstaja utemeljen dvom, da je A.A. ugriznila ravno Rina.

Tožnik meni, da obstaja velika možnost, da je A.A. v spopadu psov ugriznil njen pes. Po mnenju tožnika je upravni organ bistveno kršil določbe postopka, saj se ni prepričal v resničnost dejanskega stanja. O pritožbeni trditvi, da je A.A. podala nasprotujoče izjave glede ugriza v roko, se drugostopenjski organ sploh ni izrekel. Zaradi nasprotujočih izjav bi upravni organ moral dopustiti udeležbo skrbnice C.C. kot stranske udeleženke v tem postopku in pridobiti dodatna pojasnila glede tega, kako je prišlo do ugriza. A.A. in C.C. bi moral dodatno zaslišati in opraviti soočenje. Šele na podlagi ugotovitve, da je A.A. ugriznila ravno psica Rina, bi lahko izdal izpodbijano odločbo. Slednja je preuranjena. Posledično je materialno pravo zmotno uporabljeno. Ker obstoja utemeljen dvom, kateri pes naj bi povzročil zatrjevan ugriz A.A., ni podane ne dejanske in ne pravne podlage za tako hud ukrep in vpis Rine med nevarne pse. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Podrejeno pa predlaga, da se izpodbijana odločitev spremeni tako, da se odpravi in že izvršen vpis Rine izbriše iz Centralnega registra nevarnih psov. V obeh primerih pa tožnik zahteva povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba je utemeljena.

Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe izhaja, da je upravni organ prve stopnje prejel poročilo Policijske postaje Postojna z dne 6. 12. 2011, iz katerega izhaja, da je 26. 11. 2011 ob 11. 20 uri OKC PU Koper napotil patruljo PP Postojna v Zdravstveni dom Postojna, kjer so imeli v oskrbi A.A., ki jo je ugriznil pes. Policisti PP Postojna so na kraju ugotovili, da se je A.A. ob 10. 30 uri s svojim psom sprehajala po cesti imenovani …. Svojega psa je imela na povodcu, nakar je do njiju pritekel neprivezan pes – nemški ovčar in napadel njenega psa. Ko ju je hotela ločiti, jo je tuj pes ugriznil v palec leve roke. Lastnik psa je tožnik. Telesne poškodbe so razvidne iz poročila.

Iz upravnega spisa nadalje izhaja, da je C.C. pri upravnem organu prve stopnje 13. 12. 2011 podala izjavo na zapisnik, v kateri je opisala dogodek z dne 26. 11. 2011 in iz katere izhaja, da ni videla, da bi psica Rina ugriznila A.A.. Nasprotno pa iz pisne izjave, ki jo je 10. 1. 2012 podala A.A., in ki jo je prvostopenjski organ prejel 11. 1. 2012, izhaja, da je 26. 11. 2011 A.A. ugriznil pes, last tožnika. Iz navedene izjave izhaja, da je bila ugriznjena v desno roko. Iz izjave, ki jo je omenjena podala na zapisnik pri prvostopenjskemu organu 17. 2. 2012 pa ob njeni dodati pojasnitvi izhaja, da je bila ugriznjena v levo roko.

Klub temu, da gre za nasprotja v izjavah (v izjavi A.A. in C.C.) in da gre za nasprotujoče si interese, upravni organ prve stopnje v predmetni zadevi ni opravil ustne obravnave, kot to določa 154. člen Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Slednji v prvem odstavku določa, da lahko uradna oseba, ki vodi postopek, po lastnem preudarku ali na predlog stranke razpiše ustno obravnavo vselej, kadar je to koristno za razjasnitev stvari, mora pa jo razpisati v zadevah, v katerih sta udeleženi dve ali več strank z nasprotujočimi si interesi, ali kadar je treba opraviti ogled ali pa zaslišati priče in izvedence. Sodišče tudi ugotavlja, da tožnik kot lastnik psa pred izdajo izpodbijane odločbe sploh ni sodeloval v postopku in ni bil seznanjen z dejstvi in okoliščinami, ki so bile ugotovljene v postopku. Tako mu ni bila dana možnost, da se o njih izjasni. Navedena kršitev pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, zato je bilo iz tega razloga potrebno tožbi tožeče stranke ugoditi.

V ponovljenem postopku bo moral prvostopenjski organ odpraviti navedene kršitve določb upravnega postopka ter tudi tožeči stranki omogočiti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, izvesti dodatno predlagane dokaze ter izdati novo odločbo in jo obrazložiti v skladu z določbami 214. člena ZUP.

Sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, ker so bila kršena pravila postopka. Glede na to, da je bil razlog za ugoditev tožbi kršitev pravil postopka, se sodišče do ostalih tožbenih navedb ni opredeljevalo. Upravni organ prve stopnje je dolžan na podlagi določbe četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 izdati nov upravni akt v roku 30 dni od dneva, ko je prejel sodbo.

Če sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, se tožniku, v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu, prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik). Tožnik je po drugem odstavku 3. člena Pravilnika upravičen do povračila stroškov v višini 350,00 EUR, kar z upoštevanjem DDV znaša skupaj 420,00 EUR.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia