Videonadzor v večstanovanjskih stavbah

Datum

21.06.2023

Številka

07121-1/2023/839

Kategorije

Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Sprašujete, kako bi se lahko izvajal videonadzor na način, da bi lahko dobil določen etažni lastnik oz. nadzorni odbor veljavno pooblastilo za izvajanje videonadzora. Podrobneje sprašujete, ali bi lahko šlo za kršitev delovnopravne zakonodaje in izvajanje dela na črno, če bi videonadzor izvajal posameznik oz. nadzorni odbor, glede na to, da nimata nobene pravne subjektivitete. Bega vas 80. člen ZVOP-2, ki določa, kdo lahko izvaja videonadzor na javnih površinah.

Navajate, da se pri večstanovanjskih stavbah večinoma snemajo vhodi v stavbe, v dvigala, v kolesarnice, smetnjake, kjer je viden tudi del javne površine skladno z Zakonom o urejanju prostora (ZUreP-3). Navajate tudi določbe ZUreP-3, ki določa, kaj je javna površina in definicijo varnostnega osebja po Zakonu o zasebnem varovanju. Menite, da posamezni etažni lastnik nikakor ne more imeti usposobljenosti varnostnega osebja in sprašujete, ali lahko vendarle kljub temu izvaja videonadzor kot posameznik v »svoji« hiši ter ali bi bila lahko v vašem primeru uporabljena izjema, saj posameznik ni pravni subjekt in kot tak ni nosilec pravic in obveznosti, ki bi sicer pripadale upravljavcu.

* * *

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Novi Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) videonadzora v večstanovanjski stavbi ne ureja. Ustrezna pravna podlaga za izvajanje videonadzora v večstanovanjski stavbi s strani etažnih lastnikov bi lahko bila točka (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe (zakoniti interesi), če in v obsegu, v katerem so za to izpolnjeni pogoji. Za dejansko izvajanje videonadzora je lahko pooblaščen npr. določen etažni lastnik ali upravnik.

Tudi pri snemanju okolice, ki predstavlja skupno lastnino stanovalcev (in ne gre za javno površino) bi eventualno lahko bilo snemanje dopustno na podlagi zakonitih interesov, če so za to izpolnjeni pogoji. Če gre v dejanskem primeru za javno površino, poudarjamo, da lahko videonadzor na javnih površinah v zakonsko opredeljene namene izvaja oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki upravlja z javno površino ali na njej zakonito opravlja dejavnost. Posebne izjeme za etažne lastnike oz. upravnika, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, niso predvidene.

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

Pojasnjujemo, da ZVOP-2 podrobnih določb o izvajanju videonadzora v večstanovanjskih stavbah (kot je bil npr. 76. člen prej veljavnega Zakona o varstvu osebnih podatkov - ZVOP-1) ne vsebuje, zato se glede videonadzora v večstanovanjski stavbi uporabijo pravne podlage, ki so določene v prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe. Kot smo poudarili v mnenju št. 07121-1/2022/1477 z dne 11. 1. 2023, bi lahko bila ustrezna pravna podlaga za izvajanje videonadzora v večstanovanjski stavbi točka (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, če in v obsegu, v katerem so za to izpolnjeni pogoji. Torej, obdelava je zakonita, če je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba in če nad takimi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, ki bi lahko bil na posnetkih. Ob tem opozarjamo, da bi skladno s stanovanjsko zakonodajo potrebovali tudi predpisano soglasje lastnikov večstanovanjske stavbe. Glede na vašo navedbo, da se snemajo vhodi v dvigala, dodajamo tudi, da skladno z desetim odstavkom 76. člena ZVOP-2 videonadzora ni dovoljeno izvajati v dvigalih, sanitarijah, prostorih za preoblačenje, hotelskih sobah in drugih podobnih prostorih, v katerih posameznik utemeljeno pričakuje višjo stopnjo zasebnosti.

Tudi pri snemanju okolice, ki predstavlja skupno lastnino stanovalcev (kot npr. navajate vhod v kolesarnico in smetnjaki) bi eventualno lahko bilo snemanje dopustno na podlagi zakonitih interesov, če so izpolnjeni zgoraj omenjeni pogoji. Ob tem pa je treba, kot ste navedli tudi sami, upoštevati določbe 17. točke prvega odstavka 3. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 in 18/23 – ZDU-1O, v nadaljevanju: ZUreP-3), ki določa, da je javna površina praviloma odprta prostorska ureditev, namenjena splošni rabi, naravna ali ustvarjena z gradbenimi ali drugimi posegi v prostor, kot so cesta, ulica, pasaža, trg, tržnica, atrij, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, otroško igrišče, športno igrišče ter druga površina za rekreacijo in prosti čas; javna površina je grajena ali zelena; javna površina je lahko v lasti države, občine ali v zasebni lasti. Kot smo izpostavili v mnenju št. 07121-1/2023/256 z dne 23. 2. 2023 je bistveni element opredelitve javne površine, da je namenjena splošni rabi, medtem ko samo lastništvo take površine za samo opredelitev ni relevantno. Javna površina je nadalje lahko tako naravna površina, kakor tudi površina, ki je ustvarjena s posegi v prostor (grajena ali zelena) in je praviloma (ne pa nujno) odprta prostorska ureditev.

Če gre torej v vašem primeru dejansko za javno površino, je treba upoštevati 80. člen ZVOP-2 in sicer je videonadzor na javnih površinah, ki so opredeljene v zakonu, ki ureja urejanje prostora, dopusten le v primerih, kadar je to potrebno zaradi obstoja resne in utemeljene nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, varnost premoženja upravljavca ali varovanje tajnih podatkov upravljavca ali obdelovalca v prenosu in teh namenov ni mogoče doseči z drugimi sredstvi, ki manj posegajo v pravice iz prvega odstavka 1. člena ZVOP-2. Videonadzor javnih površin je dovoljen tudi za namene varovanja varovanih oseb ter posebnih objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija, Slovenska vojska, pristojni organi za področje varnosti države, pravosodna policija, oziroma varovanja drugih prostorov, zgradb ali območij, ki jih je treba varovati na podlagi zakona, in sicer samo v obsegu in trajanju, potrebnem za doseganje namena. Videonadzor se lahko izvaja le glede tistih bližnjih ali povezanih delov javne površine in v obsegu, kjer je treba varovati navedene interese. Videonadzor na javnih površinah lahko izvaja oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki upravlja z javno površino ali na njej zakonito opravlja dejavnost. Videonadzor smejo za javni sektor izvajati le uradne osebe ali pooblaščeno varnostno osebje, za zasebni sektor pa pooblaščeno varnostno osebje. Osebe ali osebje iz prejšnjega stavka mora biti izrecno pooblaščeno za izvajanje videonadzora.

V primeru, da je podana ustrezna pravna podlaga za uvedbo videonadzora in je odločitev o tem sprejeta z ustrezno večino etažnih lastnikov, lahko dejansko videonadzor v večstanovanjski stavbi izvajajo stanovalci sami tako, da za to nalogo pooblastijo določenega etažnega lastnika, člana nadzornega odbora, člana skupnosti etažnih lastnikov ali npr. upravnika. Etažni lastniki kot upravljavci morajo namreč poskrbeti za varnost osebnih podatkov tako, da sprejmejo ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov, med drugim morajo npr. določiti osebo, odgovorno za evidenco videonadzornega sistema (dvanajsti odstavek 76. člena ZVOP-2) oz. vodenje dnevnika obdelave podatkov (22. člen ZVOP-2) ter določiti pooblaščene osebe, ki lahko vpogledajo v posnetke videonadzornega sistema. Pooblaščena oseba bi lahko opravljala tudi npr. naloge vodenja evidence dejavnosti obdelave, izvrševanja pravic posameznikov, itd. Pri tem se IP v okviru svojih pristojnosti ne more spuščati v vprašanja delovnopravne zakonodaje oz. dela na črno, zato vam podajamo odgovor zgolj v okviru varstva osebnih podatkov. Predlagamo vam, da eventualna vprašanja, povezana z delovnopravno zakonodajo, naslovite na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ali Inšpektorat RS za delo.

Na podlagi navedenega IP meni, da se lahko skupna lastnina etažnih lastnikov snema v kolikor so izpolnjeni pogoji po zgoraj citirani točki (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. Dejansko izvajanje videonadzora lahko opravljajo npr. določen etažni lastnik ali npr. upravnik, kot je pojasnjeno zgoraj. Za snemanje javne površine bi morali biti izpolnjeni pogoji, na podlagi katerih je videonadzor skladno z 80. členom ZVOP-2 sploh dopusten (resna in utemeljena nevarnost za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, varnost premoženja upravljavca ali varovanje tajnih podatkov upravljavca ali obdelovalca v prenosu), izvajala pa bi ga lahko oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki upravlja z javno površino ali na njej zakonito opravlja dejavnost. V primeru, da etažni lastniki oz. upravnik teh pogojev ne izpolnjujejo, posebna izjema po ZVOP-2 glede tega ni določena in se na tej pravni podlagi videonadzor ne sme izvajati.

Pri izvajanju videonadzora po ZVOP-2 bo treba zadostiti tudi zahtevam iz 76. člena ZVOP-2 (npr. glede objave obvestila o videonadzoru) in 13. člena Splošne uredbe (obveščanje posameznikov), glede zavarovanja videonadzornega sistema pa zahtevam iz 24. in 32. člena Splošne uredbe. Več o tem lahko preberete v zgoraj citiranem mnenju št. 07121-1/2022/1477. Do mnenj lahko dostopate s pomočjo iskalnika na www.ip-rs.si/vop.

Nekaj informacij o vzpostavitvi videonadzora je dosegljivih tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/ na voljo pa so tudi smernice o videonadzoru po ZVOP-2, ki so dostopne na: https://www.ip-rs.si/publikacije/priročniki-in-smernice/smernice-po-splošni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/smernice-glede-izvajanja-videonadzora.

V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka

Pripravila

Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo